»Mislim, da nas čaka izjemna prihodnost na področju butičnih vin iz majhnih, nepoznanih krajev. Tu je priložnost tudi za slovenske pridelovalce,« pravi Maja Roy.

Tudi od našega razumevanja tokov v atmosferi je odvisna pravilnost klimatskih modelov, s katerimi napovedujemo denimo vročinske valove, razlaga Lina Boljka, raziskovalka na univerzi v Bergnu.

Črvi pojedo odpadno biomaso, z njimi pa lahko nato nakrmimo živali ali jih predelamo v številne izdelke, pravi biolog in soustanovitelj podjetja Better Origin.

Cilj je material, ki se bo sčasoma nadzorovano razgradil. Organizmi, ki bodo rasli na njem, pa bodo ustvarili svoj skelet, pove raziskovalec z Instituta Jožefa Stefana, ki trenutno dela na Okinavi.

Pri začetnih ročnih analizah varnostnih groženj je veliko prostora za predsodke, ki lahko vplivajo na obrambo v končnem izdelku, pravi Katja Tuma, docentka na univerzi Vrije (VU).

»Tu ni zime, zato poroke na prostem organizirajo vse leto. Imamo le okoli 15 deževnih dni,« pravi Ljubljančanka, ki že desetletje in pol živi v Mehiki.

»Libanonci so pozitivni, prijazni in hitro lahko navežeš stik. V Bejrutu se vedno nekaj dogaja, ljudje veliko hodijo ven. Živijo za trenutek,« pravi Mojca Sfeir, ki po skoraj desetletju v Libanonu in Nemčiji danes živi v Veliki Britaniji.

»Vsi so me spraševali, ali sem nora, da grem od Chicago Bullsov k London Lionsom. A tam bom imela večjo vlogo, odgovornost in več svobode. Tako da tega ne gledam kot korak nazaj,« pravi Vanja Černivec.

Z Žigo Malekom z Inštituta za okoljske študije v Amsterdamu o napovedovanju sprememb na gozdnih, kmetijskih in močvirnatih površinah, najbolj ogroženih območjih, možnih rešitvah in o tem, zakaj sajenje dreves ni vedno najboljša rešitev