Do konca leta se slovenski podjetniki še lahko legalno izognejo 25-odstotni obdavčitvi prodaje lastnih deležev. Med tistimi, ki so se nedavno odločili za takšno prodajo, smo zasledili tudi zakonca Batagelj.
Zaradi visokih cen energije povpraševanje po nekaterih izdelkih leti v nebo. Preverili smo, kako se na takšne spremembe odzivajo v nekaterih podjetjih, ki so v lasti najbogatejših Slovencev.
Premoženje stotinje se je okrepilo za krepko milijardo, kar je v največji meri posledica presenetljivo dobrih rezultatov, napovedi za prihodnje poslovanje ter odpornosti na otežene gospodarske razmere, ki jo kažejo podjetja v lasti najpremožnejših
NAJBOGATEJŠI SLOVENCI 2023: KDO SO IN KAKO JIM JE USPELO
V 17. podrobnem pregledu premoženja smo odkrivali, kdo je po devetih letih zasedel vrh lestvice, kdo so novinci in povratniki, kako zeleni energetski prehod kroji sestavo lestvice, kam najbogatejši Slovenci vlagajo in še mnogo več.
Stoterica najbogatejših Slovencev se je okrepila za nekaj več kot pol milijarde evrov, na rekordnih 8,7 milijarde evrov. Če se to sliši veliko, naj povemo, da gre za najmanjši skok v zadnjih treh letih, v povprečju pa se je premoženje povečalo (zgolj) približno toliko, kolikor so se v tem času v povprečju zvišale cene povprečne nakupne košarice (kot znaša stopnja inflacije).
Po devetih letih menjava na vrhu. Največji skok premoženja merjeno v evrih smo letos zaznali pri premoženju družine Igorja Laha, ki se je po naši oceni od leta 2016 povzpelo z 92 milijonov na tokratnih 385 milijonov evrov. Lahovi so tako po devetih letih na vrhu lestvice zamenjali Izo Sio Login in Sama Logina.
Najbolj skokovit premik. Največji skok premoženja merjeno odstotkih pa smo letos izmerili pri premoženju Bogdana Kronovška in njegove sestre Nataše Besednjak, lastnikov družbe Kronoterm, ki je specializirana za proizvodnjo toplotnih črpalk. Kot slovenski zmagovalci zelenega prehoda so premoženje glede na leto prej okrepili kar za 83 odstotkov, na skoraj 73 milijonov evrov.
Nogometni novinec. Slovenski reprezentančni vratar Jan Oblak je na letošnji lestvici med štirimi novinci. Vstopni prag mu je uspelo preseči s pogodbo, ki bi jo bolj kot nogometnemu vratarju pripisali najbolj cenjenim nogometnim napadalcem.
Visokotehnološki prvak. Letošnjo lestvico je znova zaznamoval Jure Knez, prvi mož trboveljskega Dewesofta. V intervjuju si lahko preberete nekaj ozadja, kako mu je premoženje uspelo v štirih letih povečati za šestkrat in kakšno vizijo ima za podjetje v prihodnje.
Katere nepremičnine kupujejo najbogatejši Slovenci. Nepremičninskih poslov, v katerih so bili udeleženi ljudje z lestvice najbogatejših, je bilo v zadnjih letih precej. Pogledali smo najbolj sveže in tiste, pri katerih se je zgodil premik. Ker jih je razmeroma veliko, smo jih ločili na tiste, ki se tičejo posla, in tiste, ki so bolj zasebne narave.
To so trije ustanovitelji podjetij na področju umetne inteligence (UI), ki so danes zaradi tega že postali milijarderji.
Slovenski multimilijonarji 2023
Legenda:
O.P. - Ocena premoženja [mio €]
Δ - Sprememba na prejšnje leto [%]
Mesto
Ime in priimek
O.P. 2022
O.P. 2023
Družba
+/- mest*
Δ
1.
Lah, družina
266
385
Steklarna Hrastnik in Ceeref
4
45
2.
Iza Sia Login
345
345
Outfit7**
-1
0
2.
Samo Login
345
345
Outfit7**
-1
0
4.
Boštjan Bandelj
295
276
Belektron
0
-6
5.
Šešok, družina
300
270
Iskra
-2
-10
6.
Vesna in Dari Južna
227
268
Perspektiva
0
18
7.
Jure Knez
153
243
Dewesoft
6
59
8.
Damian Merlak
212
236
Bitstamp**
0
11
9.
Joc Pečečnik
218
218
Interblock**
-2
0
10.
Igor Akrapovič
178
213
Akrapovič
2
20
10.
Ivo in Anastasia Taja Boscarol
193
213
Pipistrel**
1
10
Legenda:
brez spremembe: rast: padec: povratnik: novinec:
Op.: *v primerjavi z letom 2021; **nekatere vrednosti vključujejo (tudi) kupnine.
1. Družina Lah
385 mio EUR
Glava družine Igor Lah je obogatel v privatizaciji z zbiranjem lastninskih certifikatov državljanov. Bil je soustanovitelj Divide, ki je upravljala več skladov, od solastnikov je kmalu odkupil večino deležev in ji zavladal. Sklade je večkrat združeval in razdruževal ter iz njih postopno iztiskal male delničarje. Leta 2015 je lastništvo razdelil med družinske člane. Lah je svoje premoženje kopičil v družbah Ampelus, Kalantia in Aluber, vse s sedeži v davčnih oazah. V zadnjih letih parkirišča premoženja zapira. Na vrhu poslovnega imperija je ciprski holding Kalantia. Največji dve naložbi sta Steklarna Hrastnik in nepremičninski holding Ceeref. Kalantia ima tudi delnice slovenskih elektrodistribucijskih podjetij. Precejšnje izboljšanje ocene premoženja družine Lah je predvsem posledica višje vrednosti Steklarne Hrastnik, ki smo jo lani ovrednotili na 160, letos pa na 238 milijonov evrov. Višja je tudi vrednost nepremičninskih poslov družine.
Obogatela je s prodajo deleža v Outfitu7, ki razvija zabavne aplikacije in je zaslovel z govorečim mačkom Tomom. Leta 2017 je večinski delež, ki ga je imela s Samom Loginom, prodala za 689 milijonov evrov. Ker sta se s Samom lani zasebno razšla, smo letos s po polovičnim deležem na lestvico uvrstili vsakega posebej. Vrednost premoženja je seštevek njenega deleža kupnine za podjetje Outfit7, ki ga je z drugimi ustanovitelji in poznejšimi pomembnimi zaposlenimi za milijardo dolarjev prodala Kitajcem, in dividend, ki si jih je v letih lastništva izplačala iz družbe.
Obogatel je s prodajo deleža v Outfitu7, ki razvija zabavne aplikacije in je zaslovel z govorečim mačkom Tomom. Leta 2017 je večinski delež, ki ga je imel z Izo Login, prodal za 689 milijonov evrov. Ker sta se z Izo lani zasebno razšla, smo letos s po polovičnim deležem na lestvico uvrstili vsakega posebej. Vrednost premoženja je seštevek njegovega deleža kupnine za podjetje Outfit7, ki ga je z drugimi ustanovitelji in poznejšimi pomembnimi zaposlenimi za milijardo dolarjev prodal Kitajcem, in dividend, ki si jih je v letih lastništva izplačal iz družbe.
Boštjan Bandelj je ustanovitelj in direktor podjetja Belektron, ki trguje z emisijskimi kuponi, to je dovolilnicami za izpuste ogljikovega dioksida, ki jih je izdala EU. Belektron je imel tudi v težjem letu 2022 zelo dobre rezultate: 29-odstotna rast prihodkov, na 3,16 milijarde evrov, jih uvršča na četrto mesto po prihodkih med slovenskimi podjetji. Čistega dobička je bilo za 27,7 milijona evrov, kar je sicer več kot 60-odstotni upad glede na predlanskim, denarna blazina podjetja pa je bila ob koncu minulega leta zelo debela. Boštjan Bandelj ima med drugim tretjinski delež v razvijalcu krmilnikov za upravljanje energije NGEN. Baterijski hranilniki so lahko ena izmed rešitev, ki jo bomo prisiljeni uporabljati v prihodnje. Zdi pa se, da bo lahko skupna ocena premoženja Boštjana Bandlja prihodnje leto spet višja.
Menedžerji Iskre s predsednikom uprave Dušanom Šešokom na čelu so leta 2006 prevzeli Iskro in najeta posojila potem poplačali iz Iskrinih sredstev. V lastništvu sta naposled ostala le še Šešok in drugi član uprave Jože Godec, od katerega sta po sporu Šešokova sinova Klemen in Matija odkupila 41,2-odstotni delež, nato pa sta deleže odkupila še od nekaj manjšinskih delničarjev, skupaj 47 odstotkov Iskre. Družina Šešok je ustvarila dva stebra premoženja. Prvi steber je skupina Iskra, ki prevzema in odlično posluje (letos 295 milijonov evrov prihodkov in 23,5 milijona evrov čistega dobička), drugi pa nepremičnine. Krovni holding skupine je v Nemčiji in se imenuje Finadria.
Belokranjca Vesna in Dari Južna sta poslovno kariero začela z ustanovitvijo borznoposredniške družbe Perspektiva. Večino podjetij sta v svoj portfelj zajela s prevzemom družbe za upravljanje Vizija. Prek dveh holdingov Vizija imata v lasti gradbeno podjetje CGP, Tiskarno Novo mesto, Lisco in še nekaj naložb, med katerimi je opaznejši okoli 10-odstotni delež Petrola; ta delež po malem povečujeta. Prihodki skupine Perspektiva FT, v kateri sta zakonca lastnika vsak polovice, so se lani povečali za 30 odstotkov, na 346 milijonov evrov, čisti dobiček je zrasel za četrtino, na 26 milijonov evrov, kar je največ do zdaj. Poudarimo še, da so se družbe iz skupine Perspektiva lani dokončno razdolžile.
Jure Knez je največji lastnik trboveljskega Dewesofta, razvijalca programske opreme za merilno tehnologijo in zbiranje podatkov, ki se uporablja v avtomobilizmu, obrambi, vesoljskih agencijah, javnem transportu, energetiki, industriji in gradbeništvu. V zadnjih letih Dewesoft poleg programske opreme izdeluje še merilne naprave. Podjetje sta – takrat s še dvema Avstrijcema, ki sta pozneje izstopila – decembra 2000 ustanovila Jure Knez in Andrej Orožen. Vse od ustanovitve Dewesoft niza večje prihodke, tudi lani, ko je družba ustvarila 76,4 milijona evrov prihodkov ob 31-odstotni EBIT dobičkovni marži. Polletni rezultati pa že napovedujejo še boljše letošnje leto.
Damian Merlak je bil skupaj z Nejcem Kodričem soustanovitelj Bitstampa, ene prvih svetovnih menjalnic kriptovalut. Svoj 32,5-odstotni delež je konec leta 2018 prodal belgijski investicijski družbi NXMH, ki je v lasti južnokorejskega NXC. Uradnih informacij o prevzemni ceni ni, tuji mediji pa so poročali o ceni 350 milijonov dolarjev oziroma 317 milijonov evrov. Njegovo premoženje je zdaj na finančnih trgih, v skladih zasebnega kapitala, nepremičninskih projektih – pri tem omenimo nakup in obnovo hotelov v Bohinju, ki krvavo potrebuje nove naložbe. Kriptovalut se še vedno popolnoma izogiba, od lani se je z naložbami umaknil iz komercialnih zapisov in obveznic, povečal pa je naložbo v NGEN. Pri oceni premoženja se opiramo izključno na podatke, ki nam jih je zaupal sam.
Joc Pečečnik je junija lani ameriškemu skladu Oaktree Capital Management prodal svoj delež v mengeški družbi Interblock, ki se ukvarja z razvojem in prodajo ter tudi z oddajo elektronskih igralnih avtomatov v najem. Vrednost kupnine ni javna. So pa krožile informacije, da bi utegnila znašati 380 milijonov dolarjev, pri čemer naj bi bil upoštevan tudi neto finančni dolg, ki je na zadnji dan leta 2021 znašal približno 140 milijonov evrov. Iz razkritij v letnem poročilu smo opazili, da je bil direktor nagrajen z deležem v mengeški skupini, pri čemer je bil odstotek lastništva družbe ovrednoten na 2,4 milijona evrov, iz česar izhaja vrednost celotne skupine približno 240 milijonov dolarjev. Pri Pečečniku ohranjamo lansko oceno premoženja in še vedno spremljamo njegove naložbe.
Podjetje Akrapovič, ki ga je Igor Akrapovič v Ivančni Gorici ustanovil leta 1991, pod svetovno uveljavljeno lastno blagovno znamko izdeluje izpušne sisteme za motocikle in avtomobile ter titanove ulitke. Iz podjetja se je razvila skupina, ki svoje izdelke prodaja v več kot 80 državah. Lani so še skokoviteje kot predlanskim okrepili prihodke, in sicer za dobrih 23 odstotkov, posebej močna je bila rast v avtomobilski panogi. Znova so dosegli rekorden čisti dobiček, ki je znašal 25 milijonov evrov. Število zaposlenih se je do konca leta povečalo na 1.786. V prihodnje želijo razviti nove dejavnosti, stavijo na diverzifikacijo in znanje obdelave titana.
Ivo Boscarol je podjetje Pipistrel ustanovil leta 1987. Proizvajalec ultralahkih motorno-jadralnih letal, jadralnih letal s pomožnim motorjem in letal na električni pogon ima izjemen potencial. Tega je lani prepoznal tudi Textron, ki je vsa Boscarolova podjetja (četrtinska lastnica je bila še hči Anastasia Taja) prevzel za 218 milijonov evrov. Boscarol sicer še za leto dni ostaja 10-odstotni lastnik in bo v tem času svetoval o izdelkih in strategiji, potem pa bo Textron prevzel še preostali delež, ki je že upoštevan v kupnini. Del kupnine se je že prelil v nakup ljubljanskega Koloseja in skoraj 10 hektarjev zemljišč v ljubljanskem BTC ter v več drugih naložb.
Lestvico najdražjih avtomobilov Slovencev tudi letos sestavljajo najbolj znamenita imena avtomobilske industrije – Ferrari, Rolls-Royce, Lamborghini, Porsche in nekateri drugi
Slovenski nepremičninski trg je v zadnjih letih veljal za izjemno vročega in tudi lep del najbogatejših Slovencev se mu ni izognil. Pogledali smo, kaj so kupovali v zadnjem letu dni, v katerih večjih projektih sodelujejo in katere še razvijajo.