To je slovenska raziskovalka, ki v ZDA išče zdravila za redke oblike otroškega raka

Ocena incidence raka v Sloveniji za leto 2020 nas s starostno standardizirano stopnjo 616 primerov na 100 tisoč prebivalcev po podatkih evropskega informacijskega sistema ECIS (European Cancer Info System) uvršča na sedmo mesto v Evropi. Evropsko povprečje obolevnosti presegamo za 8,18 odstotka, od sosedov pa je slabše uvrščena le Madžarska, kjer povprečje EU presegajo za 9,43 odstotka.

O vprašanju ustreznosti obravnave oseb, ki so prebolele raka, je na srečanju v Luganu (ESMO, Breast Cancer 2021) razpravljala Kelly de Ligt z nizozemskega onkološkega inštituta v Amsterdamu. Zaradi zgodnjega odkrivanja in učinkovitega zdravljenja danes prek 70 odstotkov žensk po diagnozi raka na dojki živi vsaj še deset let, trenutno pa se njihova obravnava po ozdravitvi v državah Evrope razlikuje.

Pomen zdravega življenjskega sloga v preventivi raka prostate je na srečanju AACR osvetlila Anna Plym (Brigham and Women’s Hospital), ki se ukvarja z določanjem poligenetskega tveganja za razvoj te oblike raka. Predstavila je analizo raziskave Health Professionals Follow-up Study, v kateri so 10.443 moških spremljali 18 oziroma 22 let (mediana) in v tem obdobju odkrili 2.111 primerov raka na prostati in 238 primerov smrtonosnega raka prostate, ki so ga definirali kot metastatsko bolezen ali pa kot specifično smrt zaradi te oblike raka.

Doc. dr. Matevž Harlander, predstojnik KO za pljučne bolezni in alergije v UKC Ljubljana, je na Kokaljevih dnevih opisal pot bolnika s pljučnim rakom od odkrivanja bolezni do zdravljenja. Čeprav je večina bolnikov odkrita v poznem stadiju, so njihovi obeti danes boljši kot nekoč. Ob uvedbi presejanja, ki si ga želijo tudi slovenski pulmologi, pa bi lahko bila umrljivost za pljučnim rakom še petino manjša.

Svetovno združenje za raziskave raka na pljučih (IASLC) je v začetku maja organiziralo simpozij o presejanju pljučnega raka. Preplet različnih strokovnjakov je ponudil uvid v trenutno dogajanje na področju, ki je bilo zelo dolgo zapostavljeno, nov zagon pa se je nedvomno zgodil kmalu po predstavitvi rezultatov evropske raziskave NELSON, ki je potrdila in nadgradila prvo randomizirano ameriško raziskavo NLST (National Lung Screening Trial). Danes ni več nikakršnega dvoma, da je presejanje tvegane populacije s CT-preiskavo učinkovito – še več, gre za pristop, ki bi poleg prenehanja kajenja prinesel največjo korist v preživetju med vsemi onkološkimi boleznimi. Zakaj torej v Evropi čakamo, da rak iz pljuč metastazira in postane neozdravljiv?

Na spomladanskem srečanju Združenja pnevmologov Slovenije sta doc. dr. Mateja Marc Malovrh in Katja Mohorčič z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo pripravili pregled, kaj se med epidemijo dogaja z bolniki z rakom pljuč. Analiza na njihovi kliniki je pokazala izjemen uspeh. V nasprotju s podatki iz tujine in pričakovanji so v prvem letu epidemije na njihovi kliniki (kjer postavijo 40 odstotkov vseh teh diagnoz v Sloveniji) ni bilo negativnega vpliva na število diagnosticiranih in zdravljenih bolnikov z rakom pljuč niti niso k njim prihajali bolniki v višjih stadijih kot do zdaj.

Venski trombembolizmi (VTE) so pogost in resen zaplet pri bolnikih z rakom ter drugi najpogostejši vzrok smrti za metastazami, zato je skrbna izbira antikoagulacijskega zdravila zelo pomembna, je doc. dr. Gregor Tratar s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana povedal v sklopu spletne konference na portalu Kardioposvet. Raziskave so pokazale, da večina bolnikov lahko jemlje neposredne peroralne antikoagulante.