Matjaž Vodopivec je ekonomist, ki zadnjih 15 let skrbi za razvoj in prodajo izdelkov najprej Droga Kolinske in nato Atlantic grupe v regiji. Pot ga je do zdaj vodila na Hrvaško, v BiH in Srbijo, zdaj pa se podaja na nov izziv – vodil bo Atlanticovo podjetje na Poljskem, kjer se bo lotil gradnje blagovne znamke Argeta.
Povedal nam je, kako so z družino živeli v državah nekdanje Jugoslavije in kaj pričakujejo v Varšavi, kateri izzivi ga z ekipo čakajo na poljskem trgu in ali je korona spremenila njihove načrte.
V Atlantic grupo ste prišli prek Droga Kolinske. Kako je šla vaša karierna pot?
Že pred tem sem delal v nekaj multinacionalkah – Philip Morris, MARS in Diageo. V Droga Kolinsko sem prišel leta 2005 z nalogo, da poenotim standarde poslovanja v državah nekdanje Jugoslavije, kjer je takrat poslovala družba. Zatem sem bil odgovoren za romunski in bolgarski trg, leto dni pa sem bil tudi prokurist na Hrvaškem.
Potem se je ponudila priložnost v BiH, to so bila morda celo moja tri najlepša leta dela. Bilo je dinamično, veliko sem potoval in se ukvarjal s kupci. Leta 2010 sem postal direktor ene izmed poslovnih enot v Srbiji, kjer sem ostal do letos. Tja sem prišel v zelo zanimivem obdobju, ravno ko je Atlantic grupa prevzemala Droga Kolinsko. Zdaj se z družino selimo na Poljsko, kjer je Atlantic aprila odprl podjetje.
Zakaj prav poljski trg in kakšni bodo vaši prvi izzivi tam?
Poljska je s 40 milijoni ljudi eden izmed najobetavnejših trgov za naše izdelke znamke Argeta. V slovanskih državah kategorija paštet že obstaja in ljudje so jih vajeni kupovati. A v zadnjih 20 letih nihče ni vlagal v ta segment, zato je razmeroma nezanimiv. Mi ga želimo dvigniti na višjo raven, po kakovosti in vrednosti. Na Poljskem bi torej radi ponovili to, kar smo v zadnjih letih naredili v naši regiji.
Poljska ima skoraj dvakrat toliko prebivalcev, kot jih ima regija nekdanje Jugoslavije, standard pa je, če izvzamemo Slovenijo, dvakrat višji. Po nekaterih podatkih ima na Poljskem več kot pet milijonov prebivalcev prek tri tisoč evrov plače. Zato tudi ne pričakujemo toliko težav s ceno, kot smo jih imeli v nekdanji Jugoslaviji, kjer je kupna moč manjša.
Osnovo smo na Poljskem že naredili, z Argeto smo navzoči na okoli pet tisoč prodajnih mestih. Zdaj bomo morali zgraditi blagovno znamko, povečati ozaveščenost pri kupcih. Jih prepričati, da pokusijo naše paštete in se nato vrnejo ponje.
Prvi cilj bo torej, da kupci pridejo v stik z izdelki, prek pokušenj, vzorcev in različnih akcij. Naša največja prednost je kakovosten izdelek, spremljamo trende, delamo paštete brez aditivov, z manj soli. Iskali bomo tudi tržne niše, za začetek ribe, ki jih na Poljskem pojedo veliko, a tam ni ustrezne ponudbe ribjih paštet. Tunina je danes denimo ena izmed najbolj prodajanih okusov znamke Argeta.
Ali ste zaradi korone morali prilagoditi strategijo?
Ob koroni smo res nekoliko omejeni. Naš glavni cilj je priti do porabnikov, ki pa jih je zdaj v trgovinah manj, manj so dovzetni za pokušnje in vzorčenje, zato jih je treba uloviti drugače. Ena izmed poti je denimo digitalna komunikacija, reklamni material, s katerim opremljamo prodajna mesta. Več bomo tudi vlagali v popuste in prodajne akcije.
Prav tako pomembno bo targetiranje. Za zdaj se bomo osredotočili na pet velikih mest in velika trgovska središča, določili pa smo tudi mikrolokacije, na katere bomo ciljali s komunikacijo. Stavimo tudi na sejme – v tem času namreč velike verige organizirajo sejme za dobavitelje novih izdelkov, kjer imamo možnost, da se predstavimo več kupcem na enem mestu. Zgraditi želimo partnerski odnos z nekaj velikimi kupci, ki pokrivajo večino trga. Jasno pa tudi korona ne bo trajala večno, zato se moramo zdaj le nekoliko prilagoditi.
Kakšne načrte imate s poljskim podjetjem v prihodnje?
Začenjava jaz in sodelavka, ki je tam že skoraj leto dni in skrbi za trženje. Potem pa bomo videli, imamo različne scenarije, čas bo pokazal, v katero smer bomo šli.
Poljska je zaradi geografske lege – blizu je baltiškim državam, Ukrajini, Češki in Slovaški – za nas lahko dobra odskočna deska. Tam je tudi večja možnost za prevzeme in združitve. Zdaj imamo vse proizvodne lokacije v regiji in smo bolj občutljivi za lokalno gospodarsko in politično dogajanje, zato si želimo naložbe in trge razpršiti.
Boste na Poljskem odpirali tudi proizvodne zmogljivosti?
O tem je še prezgodaj govoriti.
Omenili ste, da ste zelo radi delali v BiH. Zakaj? Kako je bilo v drugih državah v regiji?
BiH je za življenje nekaj let fenomenalna. Ljudje so srčni, dovzetni za spremembe, fleksibilni in imajo radi nove stvari, so pa tudi zelo delavni.
Beograd je na drugi strani metropola, kjer se vedno nekaj dogaja, nikoli ni dolgčas. Tudi če v Srbiji nikogar ne poznaš, te bo v lokalu prej ali slej nekdo ogovoril. Posebno poglavje je promet, zastoji so ogromni, posebej v dežju. Tam se moraš malo vriniti in biti brezobziren, drugače ne prideš nikamor. V Srbiji je tudi zanimivo, da lahko s poznanstvi rešiš vse. Če osebno ne poznaš določenega človeka, pa gotovo poznaš vsaj nekoga, ki ga pozna. Tako je mogoče vse urediti. Po teh letih sem sicer tega že tudi malo naveličan, zato se zdaj veselim Poljske, kjer pričakujem malo več discipline in bolj urejene stvari.
Ali ste se že znašli v Varšavi? Kaj pričakujete tam?
Imamo že stanovanje in stvari so pripravljene. Varšava je zanimiva, v nasprotju s prestolnicami v regiji nima starega dela mesta, saj so ga med vojno bombardirali. Je ogromna, saj ima skoraj toliko prebivalcev kot Slovenija, in ravninska, tako da bomo videli, kako se bom orientiral. Javni promet je dobro urejen, metro deluje, prav tako izposoja električnih skirojev in koles.
Tam živi okoli pol milijona tujcev in super je, da v šoli ponujajo slovenščino kot dodatni jezik. Tudi veliko poljskih podjetij so kupile multinacionalke.
Malo pa me skrbita zima in zgodnja tema, verjetno bodo tudi ljudje manj odprti kot v Srbiji. Tako da nas po Beogradu čaka malo prilagajanja, pričakujem, da bo Varšava po družabnem življenju bolj podobna Ljubljani kot Beogradu.
Kako pa naprej? Ali veste, koliko časa boste na Poljskem?
Ne. Z družino na to selitev gledamo kot na nov izziv in priložnost, da se naučimo nekaj novega in kaj novega vidimo. Kje bomo čez nekaj let, ne vem. Morda pa na toplem v Španiji, ki jo v Atlanticu tudi prepoznavamo kot obetaven trg. (smeh)
