(Intervju) Kako je Darko Butina sodeloval pri vodenju enega vodilnih švicarskih softverskih podjetij (Intervju) Kako je Darko Butina sodeloval pri vodenju enega vodilnih švicarskih softverskih podjetij Iz Švice je prinesel izkušnjo o razumnih birokratih, lastnikih podjetij, ki pravočasno razmišljajo o nasledstvih in prenosu vodenja podjetja, in poslovni praksi, kjer dogovori veljajo in se računi plačujejo.
Zaslužki uprav rastejo, v njih pa vse manj žensk Zaslužki uprav rastejo, v njih pa vse manj žensk Čeprav se številčnost uprav borznih družb v Sloveniji povečuje, prav tako njihovi zaslužki, je zastopanost žensk še vedno nižja, kot je povprečje v EU
Delavci naj izkoristijo celoten dopust, sicer jim boste morali izplačati nadomestilo Delavci naj izkoristijo celoten dopust, sicer jim boste morali izplačati nadomestilo Ne glede na razlog – če delavec do poteka delovnega razmerja ni mogel izkoristiti vseh dni dopusta, mu boste po novi sodbi Sodišča EU morali izplačati nadomestilo
Komentar

Beg možganov? Ne! Slovenci v tujini so naši ambasadorji

 

Več iz teme.

Kliknite na izbrani pojem:  
 
Čas branja: 6 min
19.10.2018  17:15  Dopolnjeno: 19.10.2018 17:18

Več iz teme:  

V zadnjih letih smo lahko prebrali veliko zapisov in prisluhnili debatam o begu možganov. Po nekaterih objavljenih številkah naj bi se v slabem desetletju v tujino preselilo že več kot 60 tisoč pokriznih ekonomskih slovenskih migrantov. Kdo so? Koliko se jih je že vrnilo? Kako številčen je pravzaprav beg slovenskih možganov? Ali ga lahko Slovenija izkoristi sebi v prid in pojav spremeni v kroženje možganov, torej ljudi, poslovnih priložnosti, znanja in izkušenj?

Na Financah smo prepričani, da lahko. Zato bomo tem ljudem z novo rubriko posvetili veliko pozornosti – njihovim izjemnim zgodbam, tako življenjskim kot poslovnim, ki so lahko le navdih bralcu, ali pa tudi ideja, s kom poslovati, ko se odpravljate na tuji trg. Poskusili bomo ohranjati stik z njimi, jih spremljati, kako se razvijajo, in skupaj z njimi, pa tudi našimi partnerji pri projektu, ponuditi čim več idej in spodbud, kako spremeniti slovenski prostor, da bo pripravljen sprejeti, kar ti ljudje ponujajo.

Statistika

Ampak najprej poglejmo statistiko. Iz Slovenije se izseljuje vse več ljudi, v letu 2017 že slabih 9.900, kar je še enkrat več kot leta 2011. Skupaj se je po letu 2011 izselilo 56 tisoč ljudi. Dobra četrtina je starih med 25 in 34 let (približno 16 tisoč oseb), od tega jih ima slaba tretjina višjo in visokošolsko izobrazbo (5.100 ljudi). V tem času se je v Slovenijo med letoma 2011 in 2016 vrnilo skupaj 13.600 ljudi. Slabih tri tisoč (petina) je bilo starih med 25 in 34 let, dobra tretjina (1.100 ljudi) je imela višjo ali visokošolsko izobrazbo. Podatkov o priselitvah za leto 2017 še ni, število ljudi, ki se vračajo, pa ne narašča enako hitro kot število tistih, ki se odseljujejo.

Na prvi pogled se torej potrjuje predpostavka, da Slovenci množično odhajajo delat v tujino, in to vse bolj. Izseljevanje se je močno povečalo v pokriznih letih in tega pojava nikakor ne bi smeli prezreti. Razprave o begu možganov so na mestu.

Super je, da odhajajo

Vendar na drugi strani da misliti nedavna izjava Paula Evansa, ustanovnega in akademskega direktorja svetovnega projekta Global Talent Competitiveness Index, zaslužnega profesorja na poslovni šoli INSEAD. V intervjuju za naš časopis je povedal, da bi njega skrbelo predvsem, če v teh časih Slovenci ne bi odhajali v tujino. Cel svet se globalizira, Evropa izvaja resne programe in zapravlja velike denarje za to, da bi spodbudila mobilnost mladih (študentski programi izmenjave …), pa tudi delovne sile. Ob tako na stežaj odprtih vratih bi bilo res neverjetno, če tudi Slovenci ne bi pokukali čez mejo, je razmišljal Evans.

Torej, ljudje seveda odhajajo zaradi gospodarskih, pri nekaterih tudi političnih razmer, ki so jih enostavno naveličani. Vendar tudi zaradi dejstva, da je v tujino danes razmeroma enostavno oditi. Ne glede na to, kako dobro bi bilo v prihodnje živeti v Sloveniji, je vprašanje, ali lahko na ta trend zelo močno vplivamo. Bi nas pa verjetno morala bolj zanimati druga stran tega gibanja, to so tisti, ki se vračajo – v zadnjih letih se jih je vrnila približno tretjina. Kaj lahko ponudimo tem in ali lahko te številke dvignemo, da bodo sledile trendom odseljevanja? Kaj pomeni razhajanje med deležem mlajših v podatkih o izselitvah in priselitvah (tretjina jih odide, le petina se vrne)?

Vračajo se zaradi otrok

Če govorimo o vrnitvi, je za to gotovo ključen trenutek, ko se odločajo, kje bodo vzgajali svoje otroke. Slovenija ima za zdaj veliko prednost, saj se ljudje tu počutijo varne, ženske zaradi zgodnje vključenosti otrok v vrtec lahko delajo, šolski sistem za zdaj še ne zaostaja. Sčasoma utegnejo na odločitve o vračanju vplivati razmere v zdravstvenem sistemu, ki je trenutno na točki preloma in res brez odlašanja potrebuje pametno reformo. In seveda davčna politika, sploh če govorimo o ambicioznih posameznikih, strokovnjakih, talentih, z večjimi prihodki.

Ali torej Slovenija lahko ohrani te prednosti, ki jih za zdaj še ima? Ali lahko ambicioznim strokovnjakom ponudimo dovolj kariernih priložnosti tudi doma? Če bi lahko odgovorili na vsa ta vprašanja pozitivno, potem bi lahko gibanja selitev opazovali mirno, ker ne bi bila znanilci bega, ampak nabiranja dragocenih izkušenj in razvoja naših ljudi, ki se bodo skozi svoje znanje in delo, v nekaterih primerih tudi zaslužke, vrnili nazaj. O nasprotni možnosti pa raje niti ne razmišljam.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Kmalu bo odklenkalo tudi visokim cenam za mednarodne klice znotraj EU 34

Že več kot eno leto pri telefoniranju med mobilnim gostovanjem v EU ni več treba razmišljati o dodatnih pribitkih, ker lahko iz drugih...

AVTO
Novice
Novice Nemčija: subvencije za zamenjavo starejših dizlov v najbolj prizadetih mestih 2

Tudi v Berlinu uvajajo prepoved za dizelska vozila na glavnih prometnicah. Ker to ni prvo mesto, nemška vlada pa želi, da bi bila...

AGROBIZ
Novice
Novice Evropsko računsko sodišče neizprosno nad načrt Bruslja za reformo SKP

Predlogom evropske komisije za reformo skupne kmetijske politike (SKP) evropsko računsko sodišče, milo rečeno, očita nedodelanost

FINANCE
Članki
Članki (grafi) Kako se gibanje plač v Sloveniji primerja z drugimi članicami EU 2

Kje so se v zadnjih letih plače najbolj zvišale in kako usklajeno je njihovo gibanje s spremembami v produktivnosti

AVTO
Članki
Članki Avtomobilski trg v EU: kje je prodaja rasla, kje upadla in kako se zdaj godi dizlu

Od lanskega do letošnjega tretjega četrtletja se je delež osebnih avtomobilov na dizelski pogon med vsemi novoprodanimi v EU zmanjšal...

FINANCE
Članki
Članki (EU) Pogajanja o večletnem proračunu tečejo – zdaj je čas, da Slovenija zavzame svoje pozicije 3

Evropska komisija je že objavila pogajalska izhodišča za večletni proračun EU 2021–2027, v sredo bo pogajalsko izhodišče potrjeval...

FINANCE
Članki
Članki Higiena pri prehajanju z javnega položaja v zasebni sektor 2

Pojav vrtljivih vrat – ko posamezniki na istem področju prehajajo s položajev v javni upravi na položaje v zasebni sektor – je lahko...