Počitniška dela: od dela na jahti za tisočaka do proizvodnega dela za minimalca Počitniška dela: od dela na jahti za tisočaka do proizvodnega dela za minimalca Mladi s počitniškim delom pridobivajo izkušnje, nova znanja, delovne navade, mrežo povezav
Evropski gradbeni delavci hočejo preiskavo slovenskega sistema napotitve delavcev Evropski gradbeni delavci hočejo preiskavo slovenskega sistema napotitve delavcev »Slovenija je ena največjih izvoznic tujih delavcev v zahodno Evropo, predvsem Avstrijo in Nemčijo. Številni delavci z zahodnega Balkana pridejo v EU prek Slovenije,« trdijo v Evropski zvezi gradbenih in lesnih delavcev
Napovedi: poleti zaposlovanje predvsem v gradbeništvu, kmetijstvu in tudi v energetiki Napovedi: poleti zaposlovanje predvsem v gradbeništvu, kmetijstvu in tudi v energetiki Kakšno bo povpraševanje po delavcih pri 623 slovenskih delodajalcih - anketa ManpowerGroup za tretje četrtletje
Komentar

Beg možganov? Ne! Slovenci v tujini so naši ambasadorji

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
kariera   dodaj
ljudje   dodaj
Top Job Ambasador   dodaj
Paul Evans dodaj
INSEAD dodaj
 
Čas branja: 6 min
19.10.2018  17:15  Dopolnjeno: 19.10.2018 17:18

Obveščaj me o novih člankih:  
kariera   dodaj
ljudje   dodaj
Top Job Ambasador   dodaj
Paul Evans dodaj
INSEAD dodaj

V zadnjih letih smo lahko prebrali veliko zapisov in prisluhnili debatam o begu možganov. Po nekaterih objavljenih številkah naj bi se v slabem desetletju v tujino preselilo že več kot 60 tisoč pokriznih ekonomskih slovenskih migrantov. Kdo so? Koliko se jih je že vrnilo? Kako številčen je pravzaprav beg slovenskih možganov? Ali ga lahko Slovenija izkoristi sebi v prid in pojav spremeni v kroženje možganov, torej ljudi, poslovnih priložnosti, znanja in izkušenj?

Na Financah smo prepričani, da lahko. Zato bomo tem ljudem z novo rubriko posvetili veliko pozornosti – njihovim izjemnim zgodbam, tako življenjskim kot poslovnim, ki so lahko le navdih bralcu, ali pa tudi ideja, s kom poslovati, ko se odpravljate na tuji trg. Poskusili bomo ohranjati stik z njimi, jih spremljati, kako se razvijajo, in skupaj z njimi, pa tudi našimi partnerji pri projektu, ponuditi čim več idej in spodbud, kako spremeniti slovenski prostor, da bo pripravljen sprejeti, kar ti ljudje ponujajo.

Statistika

Ampak najprej poglejmo statistiko. Iz Slovenije se izseljuje vse več ljudi, v letu 2017 že slabih 9.900, kar je še enkrat več kot leta 2011. Skupaj se je po letu 2011 izselilo 56 tisoč ljudi. Dobra četrtina je starih med 25 in 34 let (približno 16 tisoč oseb), od tega jih ima slaba tretjina višjo in visokošolsko izobrazbo (5.100 ljudi). V tem času se je v Slovenijo med letoma 2011 in 2016 vrnilo skupaj 13.600 ljudi. Slabih tri tisoč (petina) je bilo starih med 25 in 34 let, dobra tretjina (1.100 ljudi) je imela višjo ali visokošolsko izobrazbo. Podatkov o priselitvah za leto 2017 še ni, število ljudi, ki se vračajo, pa ne narašča enako hitro kot število tistih, ki se odseljujejo.

Na prvi pogled se torej potrjuje predpostavka, da Slovenci množično odhajajo delat v tujino, in to vse bolj. Izseljevanje se je močno povečalo v pokriznih letih in tega pojava nikakor ne bi smeli prezreti. Razprave o begu možganov so na mestu.

Super je, da odhajajo

Vendar na drugi strani da misliti nedavna izjava Paula Evansa, ustanovnega in akademskega direktorja svetovnega projekta Global Talent Competitiveness Index, zaslužnega profesorja na poslovni šoli INSEAD. V intervjuju za naš časopis je povedal, da bi njega skrbelo predvsem, če v teh časih Slovenci ne bi odhajali v tujino. Cel svet se globalizira, Evropa izvaja resne programe in zapravlja velike denarje za to, da bi spodbudila mobilnost mladih (študentski programi izmenjave …), pa tudi delovne sile. Ob tako na stežaj odprtih vratih bi bilo res neverjetno, če tudi Slovenci ne bi pokukali čez mejo, je razmišljal Evans.

Torej, ljudje seveda odhajajo zaradi gospodarskih, pri nekaterih tudi političnih razmer, ki so jih enostavno naveličani. Vendar tudi zaradi dejstva, da je v tujino danes razmeroma enostavno oditi. Ne glede na to, kako dobro bi bilo v prihodnje živeti v Sloveniji, je vprašanje, ali lahko na ta trend zelo močno vplivamo. Bi nas pa verjetno morala bolj zanimati druga stran tega gibanja, to so tisti, ki se vračajo – v zadnjih letih se jih je vrnila približno tretjina. Kaj lahko ponudimo tem in ali lahko te številke dvignemo, da bodo sledile trendom odseljevanja? Kaj pomeni razhajanje med deležem mlajših v podatkih o izselitvah in priselitvah (tretjina jih odide, le petina se vrne)?

Vračajo se zaradi otrok

Če govorimo o vrnitvi, je za to gotovo ključen trenutek, ko se odločajo, kje bodo vzgajali svoje otroke. Slovenija ima za zdaj veliko prednost, saj se ljudje tu počutijo varne, ženske zaradi zgodnje vključenosti otrok v vrtec lahko delajo, šolski sistem za zdaj še ne zaostaja. Sčasoma utegnejo na odločitve o vračanju vplivati razmere v zdravstvenem sistemu, ki je trenutno na točki preloma in res brez odlašanja potrebuje pametno reformo. In seveda davčna politika, sploh če govorimo o ambicioznih posameznikih, strokovnjakih, talentih, z večjimi prihodki.

Ali torej Slovenija lahko ohrani te prednosti, ki jih za zdaj še ima? Ali lahko ambicioznim strokovnjakom ponudimo dovolj kariernih priložnosti tudi doma? Če bi lahko odgovorili na vsa ta vprašanja pozitivno, potem bi lahko gibanja selitev opazovali mirno, ker ne bi bila znanilci bega, ampak nabiranja dragocenih izkušenj in razvoja naših ljudi, ki se bodo skozi svoje znanje in delo, v nekaterih primerih tudi zaslužke, vrnili nazaj. O nasprotni možnosti pa raje niti ne razmišljam.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Zakaj na trgu nervozno pogledujejo proti Italiji

V zadnjem času zaznavamo novo zaskrbljenost zaradi Italije, ki je za slovenska podjetja drugi najpomembnejši izvozni trg

FINANCE
Članki
Članki Kako je v drugem četrtletju rasel slovenski BDP, izvemo danes

V članicah EU, za katere so že znani podatki, se je rast BDP v drugem četrtletju v primerjavi s prvim večinoma umirila; podobno...

IZVOZNIKI
Novice
Novice Leto 2019 bo prineslo skromnejšo rast slovenskega izvoza

Kaj so glavni slovenski izvozni proizvodi, zakaj je večina izvoza namenjena le na nekaj ključnih trgov -- in kakšna bo rast slovenskega...

AVTO
Posel
Posel Bodo nove meritve izpustov avte podražile? Furs pravi, da ne nujno. Avtotrgovci pravijo, da ja

Prvi september je avtomobilskim proizvajalcem prinesel nove zahteve po čistejših motorjih; pogledali smo, kaj lahko zaradi tega...

FINANCE
Članki
Članki Kam gre šengen? Avstrija in Nemčija podaljšujeta nadzor - kaj lahko storijo evroposlanci? 16

Evroposlanci se bodo v ponedeljek zbrali na zasedanju v Strasbourgu, kjer bodo razpravljali tudi o šengnu - o posodobitvi šengenskega...