Finance Wiki: Krizni dodatek ob koronavirusu

Na enem mestu smo zbrali najpomembnejše informacije glede izplačila kriznega dodatka. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19, za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) v 33. členu govori o kriznem dodatku za zaposlene v podjetjih, ki kljub epidemiji zaradi koronavirusa niso ustavili dela. Vlada pa je 21. aprila sprejela predlog sprememb mega protikorona zakona ZIUZEOP ter predlog zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19.

Rubriko Wiki ureja Lana Dakić. Vsebino sproti dopolnjujemo in posodabljamo. Če imate dodatna vprašanja, pišite na lana.dakic@finance.si

Nazadnje posodobljeno: 21. april

 

Vsebina

  • Kaj je krizni dodatek

    Delodajalci, ki so za zaposlene v zasebnem sektorju oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, morajo vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačati mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Krizni dodatek se izplača skupaj s plačo za posamezni mesec. Če delodajalec pri plači za marec kriznega dodatka ni izplačal, ga lahko izplača naknadno. Krizni dodatek znaša 200 evrov neto dodatka k plači, pravna podlaga za tega je v 33. členu Zakona o intenzivnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP):

    "Delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
    Neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki spadajo v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, niso upravičeni do ukrepov iz tega člena."

    Na krizni dodatek se ne plačajo ne davki ne prispevki, torej se tudi ne všteva v davčno osnovo za odmero dohodnine. Prav tako je krizni dodatek za vse enak - 200 evrov neto - torej k temu ni treba prišteti drugih dodatkov, denimo dodatka za delovno dobo in podobno.

  • Kdo je upravičen do izplačila dodatka

    Zaposleni, ki v času epidemije delajo – torej, ki niso na čakanju na delo – in katerih zadnja izplačana plača ne presega trikratnika minimalne plače. Torej, katerih februarska plača ni presegala 2.821,74 evra bruto.

    Izjema so zaposleni v proračunskih porabnikih, bankah in zavarovalnicah (zavarovalna dejavnost K), za katere protikoronski zakon ne velja.

    Prav tako invalidskim podjetjem ni treba izplačati kriznega dodatka: Po zdaj veljavnem interventnem zakonu invalidska podjetja niso zavezana k izplačilu kriznega dodatka po 33.členu. 33. člen interventnega zakona določa možnost delne oprostitve prispevkov za zaposlene v zasebnem sektorju, ki delajo, in sicer za mesec april in maj 2020. Invalidska podjetja so oproščena plačila teh prispevkov že pred epidemijo in zato se tega ukrepa ne morejo poslužiti. Protikorona zakon delodajalce, ki uveljavljajo navedeni ukrep po interventnem zakonu, zavezuje k izplačilu kriznega dodatka, to pa invalidska podjetja niso in zatorej k izplačilu kriznega dodatka niso zavezana, pojasnjujejo na ministrstvu za delo

  • Upravičenost do izplačila dodatka se ugotavlja vsak mesec sproti

    Za upravičenost do kriznega dodatka v marčevski plači je osnova februarska plača. Izplačilo dodatka v aprilski plači dobijo tisti, ki z marčevsko plačo niso presegli trikratnika minimalne plače. Za majsko plačo, ki bo izplačana junija, pa tisti, katerih aprilska plača ni presegla trikratnika minimalne plače. Torej: če ste bili za marec upravičeni do dodatka, ker so februarske plače zaradi krajšega meseca praviloma nekoliko nižje, ni nujno, da boste do dodatka upravičeni tudi za aprilsko plačo in ali majsko plačo.

    Katera plača se upošteva pri upravičenosti do izplačila kriznega dodatka?

    V izplačano plačo se štejejo vse sestavine, naštete v drugem odstavku 126. člena zakona o delovnih razmerjih, torej: osnovna plača, del plače za delovno uspešnost in dodatki – pri tem je sestavni del plače tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

    Med dodatke štejejo dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in dela proste dneve po zakonu), dodatki za posebne pogoje dela (za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela, se lahko določijo s kolektivno pogodbo).

    Ne šteje pa v osnovo za izračun do upravičenosti, denimo, jubilejna nagrada za skupno delovno dobo ali za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu.

  • Ali mora delodajalec izpolnjevati kakšne pogoje, kakšen je strošek in kako izplačati dodatek?

    Ne, za ta ukrep ni nobenih predpisanih kriterijev kot za uveljavljanje drugih vrst pomoči, ki (za zdaj) temeljijo na upadu prihodkov družb. Tako kot je državno plačilo prispevkov avtomatično, delodajalec mora zaposlenim, ki so do tega upravičeni, tudi avtomatično izplačati krizni dodatek.

    Za izplačilo mora delodajalec predložiti obrazec REK-1; vrsta dohodka 1190 dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo: za marec se izplača sorazmerni del kriznega mesečnega dodatka , ki znaša 118 evrov (neto!), na iREK se vnese znesek izplačanega kriznega dodatka v polje A052. Pozor, obrazec danes še ni na voljo, tako da lahko dodatek zaposlenim izplačate naknadno. Obrazci bodo predvidoma na voljo okoli 23. aprila.

    Kaj ima delodajalec od tega, da izplača krizni dodatek?

    Pri tem ukrepu gre za nekakšno kompenzacijo med državo in delodajalcem – delodajalci bodo namreč oproščeni plačila prispevka za pokojnine, njihov delež, 8,85 odstotka od bruto plače, bo plačala država. Država bo plačala tudi delojemalčev del pokojninskega prispevka, to je 15,5 odstotka od bruto plače.

     

  • Morajo dodatek izplačati le družbe ali tudi espejevci?
    Člen ne predvideva pravne oblike zaposlovalca, torej morajo dodatek zaposlenim izplačati vsi delodajalci, ne glede na pravno obliko.
  • Za katero obdobje mora delodajalec izplačati dodatek?

    Za čas veljavnosti ukrepov v zakonu, torej od 13. marca do 31. maja – če veljavnost zakona ne bo podaljšana (do 15. maja bo znano, ali se veljavnost zakona podaljša še za en mesec, torej do konca junija).

    Pozor, po zdajšnji interpretaciji členov je izplačilo dodatka obvezno za marčevsko in aprilsko plačo, torej za izplačila v aprilu in maju. Ker zakon velja do konca maja, zaposleni pa se plačujejo za nazaj, je za novi paket ukrepov, kjer naj bi bile popravljene tudi številne nedoslednosti v že sprejetem zakonu, med popravki tudi ta, da bo izplačilo dodatka obvezno tudi za majsko plačo, torej junija.

    Delodajalci pa morajo dodatek že izplačati za marec, a ne celotnega, temveč sorazmerni delež dodatka. Za marčevsko plačo mora biti nakazana torej nekaj več kot polovica zneska, okoli 118 evrov, če je zaposleni delal vse delovne dni po 13. marcu.

  • Krizni dodatek v primeru zaposlenih za polovični delovni čas, zaposlenih na bolniški, na dopustu ...

    Delavcu pripada celotni znesek kriznega dodatka za posamezni mesec, če opravlja delo vse dni v mesecu po razporejenem delovnem koledarju. Če je določeno število dni odsoten z dela zaradi začasnega čakanja na delo, izrabe letnega dopusta ali zaradi drugih upravičenih odsotnosti, mu pripada ustrezen sorazmerni del dodatka.

    V primeru, da delavec dela skrajšani ali polovični delovni čas, mu pripada sorazmeren delež kriznega dodatka. »V zdaj veljavnem interventnem zakonu ni posebnih določb o teh delavcih ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega, ker se je tako dogovoril z delodajalcem, naj bi bil upravičen do sorazmernega deleža kriznega dodatka,« pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Torej, če se delovni invalid dela štiri ure, mu pripada polovičen krizni dodatek, enako velja denimo za mamice, ki delajo za štiri ure zaradi starševstva.

  • Vpliv nadur na izplačilo kriznega dodatka

    Prejeli smo vprašanja bralcev, kako naj obravnavajo dneve, ko je bil zaposleni odsoten zaradi izkoriščanja nadur, nabranih v februarju. »Zaposleni je od 13. marca do 31. marca dva dneva koristil nabrane nadure iz prejšnjega meseca. Ali mu za ta dva dneva pripada krizni dodatek?« Furs pojasnjuje: »Krizni dodatek delavcu pripada za dneve, ko delavec dejansko dela v času epidemije. Menimo, da mu ne pripada za dneve, ko ne dela zaradi izkoriščanja ur iz prejšnjega meseca.«

    In še vprašanje turističnega podjetja: »Delavec je bil od 13. marca do 31. marca 2020 na koriščenju razmejitvenih ur. Opravljamo turistično dejavnost in imamo neenakomerno razmejen delovni čas, torej se v poletni sezoni zaposlenim nabere več ur, ki jih potem izkoristijo v času nižje sezone. Ali je delavec, ki je zaradi zaprtja hotela v času epidemije izkoristil že opravljene razmejitvene ure, upravičen do kriznega dodatka?« Na Fursu ponavljajo zgornji odgovor. V takšnem primeru delavec ne dela v času epidemije, torej mu delodajalec ni dolžan izplačati kriznega dodatka.

    Kako pa je z oprostitvijo prispevkov za dneve, ko zaposleni izkorišča nadure oziroma razmejitvene ure? Delodajalec je upravičen do oprostitve plačila prispevkov tako kot za dneve, ko je zaposleni na dopustu.

  • Dodatek lahko izplačate tudi tistim zaposlenim, ki sicer do njega ne bi bili upravičeni

    Moj zaposleni ima previsoko plačo, da bi bil upravičen do dodatka, jaz bi mu pa vseeno izplačal več. Kako je s tem?

    Nihče vam ne prepoveduje, da bi svojemu zaposlenemu plačali več - recimo, kar prihranite pri plačilu pokojninskega prispevka, ki ga avtomatično zdaj plača država. Lahko tudi več. A to potem ni krizni dodatek, ki je neobdavčen. Vaše višje nakazilo bo obdavčeno po stopnji, predvideno za način izplačila, kot ste zaposlenemu ta denar nakazali: kot nagrada, višja neto plača...

Katerim zaposlenim morate k plači dodati 200 evrov, katerim ne, kdaj, koliko časa bodo do dodatka upravičeni?

TEMA JE DOSTOPNA LE NAROČNIKOM.
Berite Finance že za 1 EUR

Naročnina brez vezave – odpoved kadarkoli

Plačilo prek spleta – dostop takoj

Finance kjerkoli in kadarkoli - brezplačna mobilna aplikacija

Bodite na tekočem! Uporabite Finance Fokus – vaš osebni kliping

Če naročniški dostop že imate, se prijavite z vašim uporabniškim imenom.