Črvi pojedo odpadno biomaso, z njimi pa lahko nato nakrmimo živali ali jih predelamo v številne izdelke, pravi biolog in soustanovitelj podjetja Better Origin.

»Libanonci so pozitivni, prijazni in hitro lahko navežeš stik. V Bejrutu se vedno nekaj dogaja, ljudje veliko hodijo ven. Živijo za trenutek,« pravi Mojca Sfeir, ki po skoraj desetletju v Libanonu in Nemčiji danes živi v Veliki Britaniji.

Z Juretom Vrhuncem o izzivih, ki jih za avtomobilskega velikana s skoraj 90-letno tradicijo prinašajo elektrifikacija, avtomatizacija, covid, krhanje dobavnih verig in pomanjkanje surovin

»V Bristolu podpirajo male podjetnike, vlada odprtost do idej, sodelovanja in znanja. Denar, mentorstvo in drugo pomoč ponujajo občina in okoliška podjetja, imamo pa tudi dve večji agenciji za podjetništvo,« pravi Mateja Peroša.

Benjamin Rozman Soklič tudi brezdomcem in beguncem zagotavlja šotore ter z brazilskimi bobnarji uči otroke iz favel.

Napadi so z vseh koncev sveta, in čeprav se računalniki kdaj zmotijo tam, kjer se človek ne bi, je človeški dejavnik še vedno tisti, kjer največkrat »pademo«, pravi Miloš Pešič.

»Imamo dobro infrastrukturo, znanje, odličen mentorski program, veliko je možnosti za izobraževanje, razvoj, potovanja,« pove partner v Tata Consultancy Services v Londonu Jan Rapoša, ki trenutno sodeluje pri vključevanju ponudnika finančnih podatkov Refinitiv v LSE.

"Smo kot balonček znotraj Googla. Največ stičnih točk imamo na področju tehnične infrastrukture, saj delamo na Googlovih platformah in uporabljamo njihova orodja. Sicer pa je kultura samosvoja," pravi Žiga Avsec, raziskovalec v podjetju DeepMind.

Turbulence, kot jih je povzročila korona, ustvarjajo razmere tudi za nove prevzeme, pravi Katarina Bojc Hrobat, ki dela v Morgan Stanleyju v londonskem Cityju.

"Na živce mi gre, ko ljudje rečejo, da se v Sloveniji ne da. Saj smo vendar v Evropi," pravi Kristi Hodak, oblikovalka v družbi McKinsey.