Finance Wiki: Začasno čakanje na delo doma in povračilo nadomestila plač

Na enem mestu smo zbrali najpomembnejše informacije, če nameravate delavce napotiti na začasno čakanje na delo – ali pa ste to morda že storili – kot tudi, kakšen je postopek za pridobitev povračil od države.

Vlada je 21. aprila sprejela predlog sprememb mega protikorona zakona ZIUZEOP ter predlog zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19. Konec maja je bil institut čakanja na delo podaljšan še za en mesec.

Rubriko Wiki ureja Lana Dakić. Vsebino sproti dopolnjujemo in posodabljamo. Če imate dodatna vprašanja, pišite na lana.dakic@finance.si.

Nazadnje dopolnjeno: 1. junij

Vsebina

  • Kako odrediti začasno čakanje na delo doma?

    Če gre za začasno nezmožnost delodajalca za zagotavljanje dela, lahko delodajalec delavcu pisno odredi čakanje na delo. Pisno pomeni bodisi v papirni obliki bodisi po elektronski pošti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in katerega uporabo nalaga delodajalec.

    V odredbi o čakanju na delo doma – ki mora biti izdana pred začetkom čakanja na delo – je treba zapisati podatke o delavcu, razloge za čakanje na delo doma (torej zaradi začasne nezmožnosti delodajalca za zagotavljanje dela – opišite svoj poslovni položaj zaradi posledic epidemije in na podlagi opisa ugotovite, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne morete zagotavljati dela), s katerim dnem se začne čakanje na delo doma, kot tudi v kolikšnem času in na kakšen način se mora delavec odzvati na poziv delodajalca za prihod na delo (torej na primer prek telekomunikacijskih sredstev, naslednji delovni dan po posredovanju poziva ali dan, ki ga v pozivu določi delodajalec).

    V pisni odredbi morate obvezno navesti tudi višino nadomestila plače, ki pripada delavcu. Po zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) nadomestilo plače znaša 80 odstotkov povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas v zadnjih treh mesecih. Lahko pa seveda delavcem določite tudi višje, denimo 100-odstotno nadomestilo. Protikorona paket določa, da nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače (940,58 evra), poleg tega so lahko po tem zakonu delavci napoteni na začasno čakanje na delo najdlje do 31. maja 2020 (če do 15. maja epidemija ne bo preklicana, se roki izteka ukrepov podaljšajo za 30 dni, torej do konca junija).

    Vzorce pisnih odredb za napotitev delavca na čakanje lahko najdete na spletnih straneh GZSOZS in ZDS.

  • Katere delavce lahko pošljete na čakanje na delo?

    Na čakanje lahko napotite več delavcev hkrati, a vsak delavec mora biti na čakanje na delo napoten individualno, torej s svojo odredbo. Delavcem, ki so na bolniškem staležu, ne morete odrediti čakanja, vse dokler se ne vrnejo na delo. Lahko pa na čakanje na delo napotite delavce, za katere prejemate finančne spodbude zavoda za zaposlovanje.

    Poleg nadomestila plače delavec ohrani tudi vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, torej mu morate denimo izplačati tudi regres, vendar pa delavcu ne pripada povračilo stroškov za prehrano, saj se to izplača le za tiste dni, ko bi delavec dejansko opravljal delo.

  • Za koliko časa se lahko delavec vrne na delo?

    Interventni zakon omogoča delodajalcem, da delavca pozovejo na delo za do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. Pred tem je treba obvestiti tudi zavod za zaposlovanje (o postopkih v nadaljevanju). A na tem področju se z drugim protikorona paketom obeta več prožnosti, je napovedal minister za delo Janez Cigler Kralj, saj si tako delodajalci kot sindikati želijo, da bi se ta možnost poenostavila, morda tudi povečala na več dni, oziroma da bi se odpravil pogoj, da mora iti za zaporedne dneve.

    Med drugimi obveznostmi delodajalca je še ta, da v obdobju, ko so delavci napoteni na začasno čakanje na delo, delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

  • Kolikšno nadomestilo povrne država?

    Država je s prvim zakonom za ublažitev posledic epidemije koronavirusa, ki bo v uradnem listu objavljen predvidoma v petek in bo začel veljati v soboto, omogočila delodajalcem povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem, ki so napoteni na začasno čakanje na delo. A povračilo države je za delavca omejeno na znesek lanske povprečne plače v državi, podjetje bo tako lahko dobilo povrnjenih največ 1.753,84 evra. Torej če znaša nadomestilo delavcu denimo 2.500 evrov, bo moral delodajalec kriti razliko od povprečne plače do višine delavčeve plače.

    Hkrati pa so delodajalci za delavce na čakanju oproščeni tudi plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja, vendar tudi v tem primeru največ do višine povprečne plače (na nadomestila, višja od 80 odstotkov plače posameznika, ki hkrati ne presegajo povprečne plače, bo obračunal in plačal prispevke delodajalec). Delodajalec pa mora obračunati in plačati akontacijo dohodnine za delavca, ki je na čakanju.

  • Kateri delodajalci lahko uveljavljajo ta ukrep?

    Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 medletno upadli za več kot 20 odstotkov, v drugem polletju 2020 pa ne bodo dosegli več kot 50-odstotne medletne rasti prihodkov.

    Do pomoči so prav tako upravičeni tisti delodajalci oziroma podjetja, ki niso poslovala v celotnem prejšnjem letu in so utrpela vsaj 25-odstotno zmanjšanje prihodkov v letošnjem marcu glede na februar ali vsaj 50-odstotno zmanjšanje prihodkov v aprilu in maju glede na februar.

    Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače pa ne more uveljavljati delodajalec, ki nima poravnanih obveznosti do države ali če je v postopku stečaja. Prav tako povračila ali oprostitve plačila prispevkov ne morejo uveljavljati delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost (skupina K po SKD).

  • Kakšen je postopek uveljavljanja povračila nadomestil?

    Delodajalci morajo za povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo oddati vlogo v osmih dneh od uveljavitve zakona (objavljen je bil 10. aprila), če so delavce že napotili na čakanje na delo. Zakon omogoča delodajalcem, da uveljavljajo povračila vse od 13. marca dalje. Zakon sicer predvideva, da mora delodajalec vložiti vlogo pri zavodu v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja. Zavod za zaposlovanje je že omogočil oddajanje vlog na portalu za delodajalce, rok za oddajo vlog po novem zakonu (če ste delavce napotili na čakanje pred uveljavitvijo zakona) je 18 april. Zakon ne omejuje števila vlog, ki jih lahko odda delodajalec.

    Pred oddajo vloge se morate registrirati na portalu za delodajalce. Kot so pojasnili na zavodu za zaposlovanje, imajo zaradi trenutnih razmer močno povečano število registracij novih podjetij, zato prihaja do zamud. Ob tem na zavodu poudarjajo, da lahko delodajalci že v postopku elektronske registracije podjetja določijo tudi uporabnika, ki bo vstopal na portal, in ni treba še enkrat pošiljati vlog za registracijo oziroma pooblastil prek e-pošte kontaktnega centra zavoda. Če pri registraciji na portalu in pri oddaji vlog potrebujete tehnično pomoč, so na zavodu dosegljivi na številkah 041 692 283 in 041 640 947, če pa vam kot delodajalcu sistem sporoči, da je podjetje že registrirano, vi pa ne veste, kdo je uporabnik, ali če želite pooblastiti drugega uporabnika v podjetju in potrebujete tehnično pomoč, sta na voljo telefonski številki 030 486 083 ali 030 486 085. Na zavodu še pojasnjujejo, da so vloge za registracijo oziroma pooblaščanje poslovnih subjektov obdelane v približno petih delovnih dneh.

    Čeprav ste mogoče že oddali vlogo za povračilo nadomestil plač interventnem zakonu (ki je začel veljati 29. marca), bo zavod vašo vlogo obravnaval po novem protikorona zakonu. Torej bodo upoštevali vse že sprejete vloge, zato vam jih ni treba na novo oddajati, temveč bodo delodajalci od zavoda prejeli poziv za dopolnitev vlog - pozive bodo začeli pošiljati 15. aprila. V dopolnitvi vloge bo treba vključiti: potrditev nove izjave (v skladu z novim zakonom); posredovanje kopij odredb o čakanju na delo, ki so bile vročene zaposlenim (izključno v pdf obliki); ureditev seznama zaposlenih na začasnem čakanju na delo.

    Delodajalec mora vlogi priložiti izjavo, da začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, za katere pravilnost kazensko in materialno odgovarja. Prav tako je treba priložiti dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

     Kako registrirate svoje podjetje na portalu za delodajalce?

    Sporočanje sprememb zavodu za zaposlovanje

    Če boste delavce v obdobju čakanja na delo poklicali nazaj na delo, je treba o tem obvestiti zavod. Predhodno obvestilo, da ste zaposlenega v obdobju začasnega čakanja poklicali nazaj na delo, pošljete po elektronski pošti na naslov gpzrsz@ess.gov.si šele po prejemu Sklepa o povračilu izplačanih nadomestil plače. Pri tem se vedno obvezno sklicujte na številko svoje vloge 11065-xxx/2020.

    Obveznost obveščanja po prejemu sklepa se nanaša tudi na zaposlene, ki ste jih napotili na začasno čakanje in poklicali nazaj na delo še pred oddajo vloge oziroma pridobitvijo sklepa.  

  • Kdaj bo nakazano povračilo nadomestila plače?

    Interventni zakon predvideva, da mora zavod za zaposlovanje o vlogi odločiti v osmih delovnih dneh s sklepom, ki mora vsebovati: predmet, osnovo za izračun nadomestila plače, način izračuna povračila nadomestila plače, višino povračila nadomestila plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestila plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev sklepa ter nadzor nad njegovim izvajanjem.

    Povračilo se izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače.

  • Kako se ukrepi uveljavljajo na Fursu?

    Delodajalec mora delavcem na čakanju izplačati neto nadomestilo plače. Finančna uprava (Furs) je objavila preglednico ukrepov v zvezi z delom in plačevanjem socialnih prispevkov po novem zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19. Predvidene so tudi spremembe pri predlaganju obrazcev REK – novi bodo na voljo predvidoma 23. aprila.

    Delodajalci, ki uveljavljajo oprostitev plačila socialnih prispevkov, oddajo obrazec REK-1 z navedbo vrste dohodka 1004. Če je izplačano nadomestilo višje od povprečne plače (kar krije država), je treba za razliko oddati obrazec REK-1 z navedbo vrste dohodka 1001, pri čemer prispevke za socialno varnost od te razlike obračunajo in plačajo.

    V polje M01 delodajalec vpiše izplačano nadomestilo za čakanje na delo zaradi epidemije, v polje M02 pa nadomestilo za čakanje na delo zaradi višje sile.

    Podrobno o ukrepih in izvedbi ter poročanju o uveljavljenih ukrepih pa v tabeli, ki jo je objavil Furs.

     

    Vprašanja in odgovori

    Delavec v času čakanja na delo lahko koristi letni dopust. Plača delavca ne presega povprečne plače v RS za 2019. Se za takega delavca odda dva ločena REK obrazca – za del, ko je na čakanju (80% nadomestilo, VD 1004)  in del, ko je na dopustu (100% nadomestilo, VD 1002 – ker prispevki PIZ so kriti?). Kako se obračuna praznik takemu delavcu, ob predpostavki, da delavec v času praznikov ne dela - je to 100% nadomestilo, VD 1002?

    "V času čakanja delavec lahko izrabi letni dopust, ima v tem času 100% nadomestilo plače. V takem primeru delodajalec ob izplačilu dohodka odda REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1002. Če je v tem času, ko delavec koristi dopust vmes praznični dan, se REK obrazec ne popravlja. Če pa je delavec cel čas na čakanju se mu tudi za praznični dan obračuna nadomestilo plače v višini 80% plače, in se odda REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1004," pojasnjujejo na Fursu.

     

    Podjetje je poslalo delavce na čakanje s 13. marcem. V aprilu sta dva praznika. Kako jima pravilno obračunati nadomestilo za čas praznika, če:
    1. primer:  po letnem razporedu delovnega časa naj bi bil prvi delavec na praznik 13.4.  prost – kakšen je znesek (procent) nadomestila za praznik za tega delavca. Znaša  nadomestilo 100% ali 80%   ter kateri REK se odda (VD?)?  
    2. primer: po letnem razporedu delovnega časa naj bi drugi delavec na praznik 13.4. delal -  kolikšno je njegovo nadomestilo v tem primeru  in kateri REK obrazec se odda zanj (VD?)?

    "V primeru, ko je delavec na začasnem čakanju na delo in zato ne dela in je vmes praznik, se nadomestilo plače obračuna po pravilu, kakršen je primarni razlog za odsotnost z dela. V tem primeru torej delavec ne dela zaradi začasnega čakanja na delo in je tudi na prazničen dan upravičen do nadomestila plače, kot bi ga dobil, če ne bi bilo praznika (torej  v višini 80%). Za nadomestilo se odda REK-1 obrazec s šifro 1004," pojasnjujejo na Fursu.

  • Kaj, če delavec med čakanjem na delo zboli ali se poškoduje?
    Če delavec med trajanjem začasnega čakanja na delo ali v času odsotnosti zaradi višje sile zboli ali se poškoduje, pridobi pravico do začasne zadržanosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju, je objavil ZZZS. V tem času se nadomestilo plače, ki bremeni delodajalca, ne izplačuje, saj delavec prejema nadomestilo v breme ZZZS.
  • Kako pa je z delavci, ki so doma zaradi višje sile?

    Po interventnem zakonu se za višjo silo štejejo razlogi: varstvo otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol, nezmožnost prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza in zaprtje mej s sosednjimi državami. Za delavce, ki so odsotni zaradi višje sile, velja enako nadomestilo kot pri čakanju na delo: 80 odstotkov delavčeve povprečne plače zadnjih treh mesecev, nadomestilo pa ne sme biti nižje od minimalne plače.

    Delodajalci bodo lahko oddali vlogo za povračilo nadomestila za delavce, ki so odsotni zaradi višje sile, na zavodu za zaposlovanje. Postopek je enak kot pri čakanju na delo, le da je treba pri tej vlogi priložiti še dokazila delavcev o upravičeni odsotnosti zaradi višje sile.

  • Kdo in kako bo izvajal nadzor?
    To bo zavod za zaposlovanje, delodajalec bo v primeru nadzora temu moral omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona. Če delodajalec ne upošteva pravil, bo moral prejeta sredstva v celoti vrniti v trikratni višini. Delodajalec, ki bo prejemal sredstva v skladu z interventnim zakonom, bo moral prejeta sredstva prav tako vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije v obdobju prejemanja sredstev in obdobju po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.
  • Katere pomoči bo moralo podjetje vračati, če bo izplačalo dobiček in delilo nagrade?

    Če bo podjetje letos – po uveljavitvi interventnega zakona – izplačalo dividende ali nagrade, bo moralo vrniti pomoči, ki jih je dobilo zaradi gospodarske škode, povzročene s koronavirusom. Gre za letošnja izplačila dividend in drugih izplačil dobička. Pa nagrade poslovodstvu in nagrade vsem (!) zaposlenim iz poslovne uspešnosti, razlagajo na GZS. Za razlago smo prosili tudi Furs, objavili jo bomo takoj, ko jo bomo prejeli.

    Vračati bo treba:

    • povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo,
    • povračilo nadomestila plače delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela,
    • oprostitev plačila prispevkov delavcem na čakanju ali za pokojnino tistim, ki še delajo,
    • izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka.

    Dodajmo, da omejitev velja tudi za odlog bančnih posojil. Konkretno: za posojilojemalca, ki je gospodarska družba in mu je banka odobrila odlog plačila posojilne obveznosti, velja prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva in zaposlenim ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov.

  • Pogosta vprašanja in odgovori: Ali lahko delavec dela med čakanjem na delo? ...

    Ali lahko delodajalec popravlja oddano vlogo?

    Če ste vlogo oddali pred 11. aprilom, počakajte na poziv zavoda za dopolnitev. Sicer pa je v primeru popravkov od oddane vloge (če je bila vložena po 11. aprilu) treba odstopiti in vložiti novo vlogo. Pozor, vloga se bo štela za pravočasno za delavce, ki so bili napoteni na čakanje na delo od 13. marca dalje, če jo delodajalec odda v osmih dneh od uveljavitve zakona, torej najpozneje do 18. aprila.

    Ali lahko delodajalec odda vlogo za povračilo iz razloga karantene za delavce, ki so tuji državljani?

    Da, lahko. V tem primeru je obvezna priloga kopija odločbe slovenskega ministrstva za zdravje. Če je delavec ne more posredovati, lahko za tega delavca uveljavljate povračilo nadomestil plače zaradi višje sile, ki je posledica zaprtja mej s sosednjimi državami. Če delavec dela ne opravlja zaradi višje sile od 13. marca dalje, je treba vlogo oddati v osmih dneh, torej najpozneje do 18. aprila, na portalu za delodajalce.

    Ali lahko delodajalec uveljavlja povračilo nadomestila plače tudi za delavce v odpovednem roku?

    Ne, to ni predvideno v zakonu, saj je namen zakona ohranitev delovnih mest zaradi posledic epidemije.

    Ali lahko delavec dela med čakanjem na delo in kako je v tem primeru z nadomestilom?

    Da, do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. »Upravičeni ste do povračila nadomestila plače tudi za ta čas, torej za največ sedem zaporednih dni, ko delavca pokličete nazaj na delo (v tem času sicer delavec prejema plačo in ne nadomestila),« pojasnjujejo na zavodu. O tem je treba prej obvestiti zavod na e-naslov gpzrsz@ess.gov.si oziroma po navodilih, ki bodo dana ob vročitvi sklepa o pravici do povračila nadomestil.

    Obvestilo, da ste zaposlenega v obdobju začasnega čakanja poklicali nazaj na delo, pošljete po elektronski pošti na naslov gpzrsz@ess.gov.si šele po prejemu Sklepa o povračilu izplačanih nadomestil plače. Pri tem se vedno obvezno sklicujte na številko svoje vloge 11065-xxx/2020. Obveznost obveščanja po prejemu sklepa se nanaša tudi na zaposlene, ki ste jih napotili na začasno čakanje in poklicali nazaj na delo še pred oddajo vloge oziroma pridobitvijo sklepa.  

    Podjetje ne ve, koliko dela bo imelo v naslednjem mesecu – ali lahko oddajajo vlogo za delavce na čakanju za vsak mesec?

    Da, če bo podjetje želelo uveljaviti pravico do povračila izplačila nadomestila plače za dodatne oziroma druge delavce, je treba oddati novo vlogo za te delavce. Zahtevki bodo mesečni, datumi in vsebina zahtevkov pa bo obrazložena v sklepu o pravici do povračila.

    Ali lahko delavec dela dva dni na teden, tri dni pa je na čakanju?

    Zakon predvideva, da lahko delavec dela največ sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. Če se delavec vrne na delo za več kot sedem zaporednih dni, ali ga delodajalec pozove na delo večkrat na mesec, se čakanje nad delo prekine in je treba ob ponovni napotitvi delavca na čakanje oddati novo vlogo.

    Ali lahko delavec dela dve uri, preostalih šest ur je na čakanju?

    V tem primeru zakon ne omogoča povračila nadomestila plače.

    Ali lahko delodajalec na začasno čakanje na delo napoti delavca, ki je zaposlen za določen čas?

    Lahko, če obstajajo zakonski razlogi za takšno napotitev (poslovni razlog). V primeru, če delavcu, zaposlenemu za določen čas, preneha pogodba o zaposlitvi v času začasnega čakanja na delo, je delavec upravičen do nadomestila plače samo za čas začasnega čakanja na delo, in v okviru trajanja ukrepa, to je od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020, pojasnjujejo na ministrstvu za delo.

TEMA JE DOSTOPNA LE NAROČNIKOM.
Berite Finance že za 1 EUR

Naročnina brez vezave – odpoved kadarkoli

Plačilo prek spleta – dostop takoj

Finance kjerkoli in kadarkoli - brezplačna mobilna aplikacija

Bodite na tekočem! Uporabite Finance Fokus – vaš osebni kliping

Če naročniški dostop že imate, se prijavite z vašim uporabniškim imenom.