»Naša današnja delovna mesta pred dvema letoma v Trimu še niso obstajala. Večina nas je v zadnjih šestih letih vsaj dvakrat odprla novo področje in delovno mesto v podjetju,« pove Brane Tisu, direktor upravljanja produktov in marketinga v Trimu.
Širša Trimova ekipa za razvoj, upravljanje produktov in marketing šteje 17 članov, ožja pa sedem – arhitektov, strojnikov in gradbenikov –, ki pa ne opravljajo nujno dela, ki bi ga na prvi pogled pričakovali glede na njihovo izobrazbo. »Prihodnost so odprti, hibridni profili, željni učenja. Menim, da za to, kar bomo potrebovali čez deset let, danes še ni šole, saj se vse tako hitro spreminja. Prav to je čar našega življenja – prilagajanje spremembam,« poudarja Tisu, ki v Trimu skrbi za pripravo ter izvajanje strategije razvoja novih izdelkov. Kot pravi, je odgovoren predvsem za prikaz velike slike o tem, kje podjetje je in kam mora priti.
Ravno različnost članov ekipe, tudi značajska, jim daje širino v poslu, je prepričan Tisu. »Mislim, da je izjemno dragocen tudi pristop ekipe do dela in kolegov. Vsak dan imamo na mizi novosti, a nikoli še nisem slišal, da se nečesa ne da narediti. Stvari predebatiramo in nadaljujemo z najboljšim predlogom. Učimo se drug od drugega ter tako napredujemo kot posamezniki in ekipa.«
Rastejo organsko in se prilagajajo spremembam
Sodelovati so začeli pred dobrimi šestimi leti v oddelku tehnične podpore, današnja ekipa pa se je po Tisujevih besedah oblikovala organsko na osnovi potreb po vse bolj celovitih rešitvah, ki vključujejo strateško razmišljanje, analitiko, poznavanje materialov, trgov in oblikovanja.
Špela Lokar se je Trimu pridružila pred dobrim desetletjem kot štipendistka, po delu v projektivi in na področju vizualizacije objektov pa danes dela kot produktni vodja za družino Trimoterm. Kot pravi, pri tem gradi prožen most med prodajo in podporo kupcem na eni strani ter razvojem in marketingom na drugi.
Mitja Vovko je v Trimu začel v razvoju, nadaljeval v različnih oddelkih, danes pa skrbi za produktno podatkovno bazo. »To je skupek marketinških in tehničnih dokumentov produktnega portfelja, ki jih ustvarjamo, vzdržujemo, hranimo in distribuiramo. Mednarodna raziskava McKinseyja je pokazala, da zaposleni v povprečju dve uri na dan iščejo podatke, ki so jih izgubili ali pa niso več relevantni. Če lahko to številko zmanjšamo, je to velik plus za podjetje. Pomembno je, da smo trimovci obveščeni o novostih in seznanjeni z aktualno tehnologijo. S tem orodjem je vsakemu zaposlenemu informacija vedno dostopna, kjerkoli in kadarkoli,« pojasnjuje. Zaradi dobro pripravljene baze so se brez težav prilagodili tudi drugačnemu načinu dela ob izbruhu pandemije koronavirusa.
Tudi Matic Slanšek, produktni vodja za Qbiss One in Qbiss Screen, je začel kot Trimov štipendist, na za gradbenika morda neobičajnem mestu, v sektorju ponudbenega inženiringa. »To je bila nenavadna izkušnja, a zaradi okolja, predajanja znanja in spoznavanja sodelavcev se je izkazala za zelo dobro,« pove. Pot ga je vodila prek tehnične podpore na današnje mesto, kjer med drugim skrbi za to, da so tehnične informacije o izdelkih usklajene znotraj podjetja in se kažejo navzven z marketinškimi vsebinami, certificiranjem in publikacijami.
Vodja razvoja produktov v Trimu Boštjan Černe je s podjetjem sodeloval že med podiplomskim študijem kot mladi raziskovalec iz gospodarstva, pozneje doktorand s področja dinamičnega večdimenzijskega prenosa toplote skozi panele. V Trimu je nato začel delati v razvoju, na področju raziskovanja in razvoja materialov in izdelkov. »Izhodišče za pripravo našega načrta razvojnih dejavnosti je nekaj, čemur rečemo skladišče idej – tam se zbirajo razni predlogi, ideje, inovacije in potrebe po nadgradnjah, ki prihajajo od sodelavcev, strank, širših trendov ali regulatornih zahtev,« pojasnjuje Černe, ki se trenutno največ ukvarja z razvojem trajnostnih izdelkov, učinkovito rabo energije v stavbah in gradbeno fiziko.
Komunikacija: digitalni kanali in inovativni prijemi
Za komunikacijo v ekipi skrbi Mojca Šavnik, vodja marketinga. Kot arhitektka je bila včasih tista, ki jo je nagovarjala gradbena industrija, zdaj pa je v obratni vlogi. »Današnji in jutrišnji izzivi marketinga so odsev tehnološko eksponentno razvijajočega se sveta, zaradi česar se rušijo nekatere komunikacijske ovire. Menimo, da se veliko odgovorov skriva v inovativnih prijemih v digitalnem marketingu, zato se mu veliko posvečamo,« pojasnjuje. Digitalni kanali imajo zaradi zdravstvenih razmer trenutno še večjo težo. »Stvari so se vsekakor spremenile. Medtem ko smo prej poudarek dajali sejemskim predstavitvam, zdaj vsi v panogi prehajamo na digitalne platforme, spletne sejme in predavanja. Na mednarodnih trgih si prizadevamo preseči tradicionalne metode obravnavanja potencialnih strank in predati relevantno sporočilo, ki bi zbudilo zanimanje in seveda, kar je najpomembnejše, akcijski odziv.«
»V tem času želimo personalizirano obravnavati svoje kupce, se osredotočiti nanje, jih spoznati in nagovoriti,« dodaja Špela Lokar. »Ena izmed takih idej je interaktivna kava, na katero jih bomo v kratkem povabili, se pogovorili, izmenjali ideje in projekte.«
Zadnji se je ekipi letos pridružil Marko Rožman, in sicer kot promotor znamke Qbiss, odgovoren za strateški razvoj trgov. Gre za Trimov premium produkt, pri prodaji katerega si želijo narediti večji preskok. »V podjetje sem prišel brez dolgoletnih izkušenj in poznanstev, pomembna sta bila znanje in energija. Pri nas res prepoznavajo mlade potenciale in jim omogočijo razvoj,« poudarja.
Kaj razvijajo …
»Na tem mestu so bili leta 1987 narejeni prvi sendvič paneli iz kamene volne na kontinuirani liniji na svetu. V podjetju skrbimo, da smo vodilni na svojem področju in da so naše rešitve tehnološki standard,« poudarja Tisu. Rožman med preteklimi Trimovimi dosežki poudarja zgodaj vpeljane knjižnice BIM, v katerih so v digitalni obliki shranjeni vsi parametri in podatki o izdelkih, ki si jih je mogoče ogledati in z njimi operirati v 3D-programih. Prve knjižnice so razvili že leta 2012, precej pred mnogimi tekmeci, zdaj pa jih sproti nadgrajujejo z novimi izdelki, pove Rožman.
V ekipi so pred nedavnim pripravili tudi katalog za Qbiss One, v katerem so natančno popisali sistem, njegove funkcije in usmeritve za predstavitev kupcem. »Knjiga je nastala kot odgovor na ponavljajoča se vprašanja o proizvodu. Zdaj imamo osnovo, iz katere črpamo, ljudje pa ne izgubljajo časa z iskanjem podatkov,« pove Slanšek. Katalog je po Tisujevih besedah edini takšen v panogi in z njim so precej zmanjšali število povpraševanj po tehnični podpori. Ker je bil dobro sprejet, zdaj podobne knjige razvijajo tudi za druge izdelke.
»Ne prodajamo gotovih izdelkov, kot bi denimo v trgovini kupili uro, temveč jih prilagodimo za vsak objekt posebej,« pa poudarja Lokarjeva. »Letos smo se zato osredotočili na posamezne stavbne segmente in razvili produktno formulo, s katero se lahko hitro, na dnevni ravni, odzovemo na povpraševanja. Ko kupiš proizvod, se tega ne zavedaš, a je v resnici narejen po formuli za tip objekta in stranko.«
… in kakšni bodo izzivi prihodnosti?
Trendi gredo v smer krožne ekonomije, zmanjševanja vplivov na okolje, varnosti in prijaznosti do uporabnikov, povedo v ekipi. »Močan trend je individualizem, rešitve po meri uporabnika. Korak naprej na tem področju pomeni možnost namestitve dodatnih elementov ali poljubnih materialov na naše panele,« pojasnjuje Černe. »Veliko se ukvarjamo tudi z okoljskimi vplivi proizvodov – kako materiali vplivajo na človeka in stavbo. V naših panelih je lahko do 56 odstotkov že recikliranega materiala, po koncu njihove življenjske dobe pa jih lahko 99-odstotno recikliramo. Delamo tudi na razvoju biorazgradljivega embalažnega materiala za panele. Ne gre pa samo za izdelke, pred kratkim smo začeli tudi projekt za izboljšanje trajnostnega delovanja podjetja v širšem smislu.«
»Če pogledamo malo dlje – v prihodnosti bi lahko imeli tudi take izdelke, ki bi se v določenem, želenem času sami razgradili,« dodaja Lokarjeva, ki sicer Trimov potencial v prihodnje vidi predvsem v razvoju poslovnih modelov. »Velik preskok bi bil denimo možnost, da bi hišo naročil in plačal prek spleta s pomočjo nekakšnega konfiguratorja, kot je mogoče danes naročiti avto. Še ena morda malo futuristična ideja so rotacijske fasade – obloge, ki bi jih menjali na določen čas in vračali v reciklažo, da bi bile pripravljene za naslednji cikel. Danes so za kupce pomembne redne spremembe videza in z vnovično uporabo iste obloge bi bila ta prijaznejša do okolja, obenem pa bi kljub menjavi objekt nemoteno obratoval,« pojasnjuje.
Prihodnost ekipe pa Lokarjeva vidi kot nekakšen startup znotraj podjetja, kjer razvijajo nove ideje in projekte. »Pravzaprav že danes tako delujemo, v zadnjih letih smo naredili ogromno novosti,« je prepričan Tisu. »Tekmujemo v ligi najboljših na svetu. Ko se potegujemo za neki objekt, odlično drugo mesto ne šteje – s tem si naredimo le stroške. Treba je zmagovati na globalni ravni,« poudarja.
