Beograd je metropola in velja za regijski hub, kjer so skoncentrirana vsa večja svetovna podjetja, pove Gašper Mahkovic, direktor oddelka za poslovanje z velikimi podjetji v NLB Beograd. Po štirih letih življenja v Srbiji je spregovoril o svojem delu, izzivih, ki jih predstavlja razdrobljen bančni trg v Srbiji ter tamkajšnjih priložnostih za slovenska podjetja.
V ljubljansko NLB ste prišli takoj po končani fakulteti. Kako ste se potem odločili za selitev v Srbijo?
Med študijem, ko sem razmišljal o prihodnji zaposlitvi, sem bil pri načrtovanju kariere osredotočen le na zasebni sektor, saj sem že takrat delal v treh mednarodnih podjetjih. Ko sem končal fakulteto, pa je bil ravno objavljen oglas za pripravniško funkcijo v NLB na področju poslovanja z velikimi podjetji, kjer sem začel z osnovami bančništva in spoznavanjem poslovanja velikih podjetij. Po opravljenem pripravništvu sem prevzel vlogo svetovalca za podjetja, z leti pa nato delal pri vse bolj zahtevnih projektih, ki so vključevali velike strukturirane posle in tudi sodelovanje na področju finančnega prestrukturiranja podjetij.
Pojavila se je želja, da bi naredil še korak naprej v svojem razvoju in ravno takrat je na team buildingu sektorja naš nadrejeni povedal, da želi NLB skupina okrepiti položaj v regiji in da obstajajo priložnosti za razvoj kadrov, ki so se pripravljeni preizkusiti v mednarodnem okolju. Glede na to, da je največja priložnost prepoznana ravno v Srbiji, sem izrazil željo, da bi se pa le preizkusil še zunaj Slovenije. Že pred tem sem bil kar nekajkrat v Beogradu, tako da mi mesto ni bilo tuje, sem pa tudi želel v tujino. Z ženo sva se po temeljitem premisleku odločila za selitev. Vsekakor je bila to z vidika strokovnega in osebnostnega razvoja zelo dobra odločitev, stopiti iz cone udobja in se podati na novo karierno pot, polno izzivov in priložnosti, ki jih to potovanje prinaša. Marca letos bo štiri leta, kar smo v Srbiji, in vidim, da je bila naša odločitev prava.
Ste se hitro navadili na Beograd?
V beograjski banki smo sicer zaposleni trije Slovenci, poleg mene še predsednik izvršnega odbora in prijatelj, ki je prišel iz ljubljanske NLB iz investicijskega bančništva. V začetku sta mi bila v precejšnjo podporo. Prišel sem namreč v delovno okolje, kjer ljudi nisem poznal in kjer je bil sistem drugačen. Kot družini nam je bilo zelo pomembno, da najdemo dom tam, kjer se počutimo domače in to smo kar hitro našli. Pri selitvi in urejanju dovoljenj za bivanje nam je banka zagotovila vso podporo.
Hčerki hodita v mednarodni vrtec, poleg slovenščine govorita tudi angleško in srbsko. Otroci se hitro prilagodijo na menjavo okolja in hitro črpajo nova znanja ter pridobivajo mednarodne izkušnje, kar je neprecenljivo.
Zasebno se družimo tudi z drugimi Slovenci, ki živijo in delajo v Srbiji, spoznali pa smo tudi tujce iz Angole, Vietnama, ZDA, Estonije, Avstralije, kar je z družbenega vidika neprecenljivo, saj imamo tako priložnost spoznavati tudi druge kulture.
Rekli ste, da si želite okrepiti položaj v regiji. Kako se tega lotevate v Srbiji?
Banka v Srbiji je pred nekaj leti začela popolno preobrazbo, na novo je bilo treba postaviti strukturo, procese, sistem, vključno z ljudmi. Naš tržni delež v Srbiji je blizu dveh odstotkov, ampak iz leta v leto nadpovprečno rastemo, ustvarjamo dobre rezultate, hkrati pa je na trgu še vedno dovolj priložnosti za razvoj. V Srbiji je več kot 20 bank, prvih pet bank pa obvladuje kar 60 odstotkov trga.
V Srbiji je veliko slovenskih podjetij in moja primarna naloga je bila, da z njimi vzpostavimo in nadgradimo sodelovanje. Pri tem so mi bili v veliko pomoč kolegi iz NLB Ljubljana, s katerimi smo v okviru akcijskega načrta strukturirano pristopili k akvizicijami in okrepili sodelovanje med Slovenijo in Srbijo. Rezultat po tem času je viden, saj danes lahko rečem, da sodelujemo že z večino slovenskih podjetij v Srbiji.
Poslovanje z velikimi podjetji želimo še nadgraditi, zato smo maja ustanovili oddelek za poslovanje z velikimi podjetji, kjer sem prevzel vodenje. Ob tem vidimo veliko priložnosti za nadgradnjo sodelovanja z velikimi podjetji z zagotovitvijo strukturiranega čezmejnega financiranja. Lani smo skupaj z ekipo iz NLB Ljubljana uspešno končali dva večja projekta čezmejnega financiranja in s tem še dodatno okrepili položaj v Srbiji. Prav tako vidimo svojo dodano vrednost, da strankam ponudimo pravi produkt ob pravem času, na pravem mestu. Pri tem v kombinaciji s financiranjem ponudimo še produkte trgovinskega in investicijskega bančništva, kjer so z nasveti in podporo aktivno vključeni naši strokovnjaki iz Ljubljane z večletnimi izkušnjami in mednarodno priznanimi znanji.
Hkrati delujemo kot regijski specialist in želimo svoje stranke podpreti v njihovem poslovanju in doseganju dolgoročnih ciljev v okviru NLB Skupine. Korak naprej želimo narediti z razvojem regijske platforme za trgovinsko financiranje z namenom pospešitve trgovinske menjave v regiji, vključeni smo v zvezo FCI (ang. Factors Chain International) in tako naprej.
Kateri so trenutno vaši največji izzivi?
Tako kot v Sloveniji je tudi v Srbiji potrebna konsolidacija bančnega sistema, saj je zaradi večjega števila bank večja konkurenca, kar pa na koncu vpliva na ponujene obrestne mere in na nižje neobrestne prihodke. Za banke to dolgoročno ni vzdržno, treba se je prilagoditi trenutnim razmeram in iti v korak s časom. Osredotočamo se na digitalizacijo, razvoj bančnih produktov in storitev, ki za stranko pomenijo dodano vrednost z namenom kakovostnega servisiranja gospodarstva in prebivalstva.
Kje vidite priložnosti za naša podjetja v Srbiji?
Srbija je zelo velik trg in je zanimiva z vidika relativne bližine s Slovenijo, dobrih infrastrukturnih povezav v okviru regije, razpoložljivosti delovne sile in ugodnega davčnega okolja. Srbija je za Slovenijo ena najpomembnejših zunanjetrgovinskih partneric, slovenske investicije v Srbijo nenehno rastejo, hkrati pa je ena izmed večjih prejemnic tujih neposrednih naložb na prebivalca na svetu. Naložbe so predvsem v infrastrukturo, v železnice in avtoceste, kjer so močno navzoči Kitajci. Priložnosti so v gradbeništvu, ki v zadnjem času konstantno raste, pa tudi v turizmu – Srbija ima veliko naravnih danosti, a jih po mojem mnenju še ni dovolj izkoristila. Država prek razvojnih skladov ponuja subvencije in nepovratna sredstva, nekatere občine prav tako ponujajo dodatne olajšave in spodbude.
Kako pa naprej?
Trenutno smo v Beogradu štiri leta, načrt je, da ostanemo tukaj sedem let. Zadovoljen sem, saj se razvijam in nenehno učim, ob podpori družine pa vedno najdem motivacijo in energijo, ki me žene naprej. V tem času sem pridobil ogromno delovnih izkušenj, navezal veliko poslovnih in prijateljskih stikov. Grem korak po korak, ne prehitevam nič, moja kariera se razvija v pravi smeri. Ker poznam sistem in vizijo NLB Ljubljana in sem v tem času pridobil tudi delovne izkušnje v Srbiji, sem prepričan, da bo tudi v prihodnje dovolj priložnosti v okviru NLB Skupine.
