Topjob

(intervju) Kako je Hrvat po delu na Dunaju in v Beogradu izbral Slovenijo

Alan Šćuric: V Sloveniji bi lahko bili bolj zadovoljni in optimistični
Avtor
avtor
21.07.2019 10:00
Čas branja: 7 min

Po nekaj letih dela za francoskega velikana Danone v Sloveniji in Avstriji ter selitvi v Srbijo se je Zagrebčan Alan Šćuric vrnil v Ljubljano. Pravi, da je zadovoljen, tukaj ima družino in zanimivo službo v Atlantic grupi. Pogovarjali smo se o njegovem delu pri naših severnih sosedih, izkušnjah in znanju, ki jih je pridobil v multinacionalki, življenju v Sloveniji in razlikah med državami v regiji.

Pot vas je vodila iz Hrvaške v Slovenijo, Avstrijo in Srbijo. Kakšne so vaše mednarodne izkušnje?

Zame mednarodne izkušnje v resnici še trajajo, saj sem doma iz Hrvaške. Med letoma 2008 in 2011 sem delal v Sloveniji, potem pa tri leta v Avstriji pri podjetju Danone. Med Slovenijo in Hrvaško ni velikih razlik in zaradi majhne razdalje se mi je sprva zdelo, da bo enako tudi v Avstriji. Da bodo porabniki, razen tega, da govorijo nemško, povsem enaki. Izkazalo pa se je, da kulturne razlike obstajajo, in po približno šestih mesecih spoznaš nianse, ki vplivajo na družabno in poslovno življenje.

Avstrijci se držijo bolj zase, imajo svoje kroge, kamor tujcev ne spuščajo kar tako. So pa tudi taki, ki so bolj odprti, in v takšnih krogih sem se gibal največ. Danone je mednarodno podjetje, tako da je bila v pisarni okoli polovica Avstrijcev, polovica pa Madžarov, Čehov in drugih. Z območja nekdanje Jugoslavije pa sem bil edini.

Zatem se je v Beogradu v Atlantic grupi odprla poslovna priložnost, ki se mi je zdela zanimiva, in naslednji dve leti sem delal tam. Za vrnitev v Slovenijo pa sem imel zasebne razloge – dobil sem namreč otroka in ni več delovalo, da bi imel družino v Sloveniji, sam pa bi živel v Beogradu. Zdelo se mi je, da bo ravnotežje med delom in prostim časom tukaj boljše, in res je tako. V Sloveniji sem zdaj dve leti in pol, živim v okolici Ljubljane. Sem zadovoljen – tukaj imam družino in zanimivo službo. Morda se celo počutim že bolj Slovenec kot Hrvat.

Kaj pa delate v Atlantic grupi?

Trenutno sem odgovoren za dve funkciji. Ena je odpiranje novih trgov za blagovno znamko Argeta, druga – začasna – pa skrb za globalno Argetino strategijo. Zdaj smo predvsem osredotočeni na dva trga – Poljsko in Španijo. Sta zelo različna in potreben je različen pristop, ker so navade porabnikov drugačne. Menim, da mi mednarodne izkušnje pomagajo razumeti te razlike.

Zaradi narave dela sem tako še vedno vezan tudi na mednarodno okolje. Veliko sem na letališčih, spoznavam ljudi iz različnih kultur in to mi zelo ustreza.

Ali je ta mednarodni stik vplival tudi na vašo odločitev za trenutno delo?

Zadnjo službo sem iskal malo bolj športno, predvsem da vidim, kaj se še ponuja. Takrat se nisem omejeval na nobeno določeno državo, mogoče le na Evropo.

Odprla se je priložnost znotraj Atlantica, za katero sem bil pravi kandidat. Vsekakor me je pritegnilo tudi to, da bom imel še vedno stik z mednarodnim okoljem. Veseli me delati za več trgov, ker spoznavam razlike, ki mi dajejo širino.

Kako je delati za takšno multinacionalko, kot je Danone?

Ko delaš v multinacionalki, si izpostavljen skupnemu znanju z vseh trgov. V Danoneju sem začel delati v Sloveniji, učil pa sem se iz izkušenj iz Francije, Španije, Nemčije – vseh držav, kjer je bil Danone navzoč. To sem lahko prenesel na svoj trg. Zato zdaj razumem, kako je sestavljena prodaja na drobno v teh državah, da ni povsod enako kot v Sloveniji ali na Hrvaškem. Zavedanje, da pri odpiranju trgov ne morem samo kopirati nečesa, kar deluje nekje drugje, je moja konkurenčna prednost.

V večjih državah je tudi veliko večja ponudba različnih poročil in raziskav, ki se na majhnih trgih, kot je denimo slovenski, ne splačajo. Zato se moramo v manjših državah bolj zanašati na občutke in izkušnje kot nekdo, ki ima goro informacij, serviranih tako, da olajšajo odločitve.

Kakšne pa so razlike med delom v Danoneju in Atlantic grupi? Ali timi delujejo enako, kaj delate drugače?

Multinacionalke ponujajo "know-how", strukturo, procese, izkušnje iz več držav, vendar v zadnjih nekaj letih vse aktivnosti zasnujejo nekje v centrali, lokalne ekipe pa potem te aktivnosti prilagodijo svojim lokalnim trgom. V Atlantic grupi pa sem del procesa zasnove in izvedbe zelo zanimivih projektov od začetka do konca, pod katere se lahko kot enakovreden član tima tudi podpišem. Korporativna kultura v Atlantic grupi spodbuja kreativnost, prizadevnost in podjetniško miselnost. Človeka ne enači z delovnim mestom, temveč zaposlenemu priznava njegovo individualnost.

Kakšni so odnosi in delovno okolje v Avstriji? Omenili ste klube.

Ne samo v Avstriji, tudi na splošno v zahodnem svetu je pogovor večinoma povezan s poslom. Posli se sklepajo bolj racionalno – če obstajajo skupni interesi, se dogovor sklene. V našem prostoru pa je več dimenzij – pomembno je tudi, kako se začutimo in kakšno je medsebojno zaupanje.

V Sloveniji je sicer kar dobro delovno okolje – kar se zmeniš, drži. Po mojih izkušnjah je bilo na Hrvaškem treba že več truda, v Srbiji še več, da stvari izpeljemo.

Kar zadeva klube – za te potrebuješ povabilo. Ko sem prišel v pisarno in spoznal ljudi, so me povabili na nekaj dogodkov, ki potekajo denimo enkrat na mesec. Tam spoznaš druge ljudi in če se razumeš in imaš enake interese, te povabijo še drugam, in tako se počasi integriraš.

Ali razmišljate, da bi še kdaj šli v tujino?

Prvič, ko sem šel v Avstrijo, sem si želel večje mednarodne izkušnje. Zdaj pa tega ne iščem, razen če bi se ponudila res dobra priložnost. Na eni strani bi me morala zadovoljiti poslovna plat – zanimivo delovno mesto, dobro podjetje, plača, priložnost za nove izkušnje in pridobivanje znanja –, na drugi pa družinska. Pri Danoneju mi je bilo všeč, da sem, ko sem se preselil v Avstrijo, dobil cel paket za izseljence. Tudi moja partnerica je bila vključena v program, imela sva urejeno zavarovanje in stanovanje. Poskrbeli so, da se mi ni bilo treba ukvarjati z ničemer, razen z delom.

Seveda bi me zanimale tudi osnovne stvari, kot sta varnost in kakovost življenja. Kolegi iz Danoneja so bili denimo v nekaterih afriških državah, kjer to ni samoumevno. Ko poslušam njihove zgodbe, se zavem, kako lepo je v Sloveniji, ki je varna država, s čudovitim naravnim okoljem, kakovostno pitno vodo in zrakom … Menim, da nam je tu zelo dobro – Slovenci bi lahko bili bolj zadovoljni in optimistični.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite + poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
OGLAS
FINANCE
Nepremičnine
Nepremičnine Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice

Vključevati mora vse potrebne preglede in popravila kosilnice oziroma vrtnega traktorja ali riderja – opravite ga pri strokovnjaku.

FINANCE
Kaj lahko v Avstriji danes delajo slovenski podjetniki in zaposleni?
Finance
Tanja Smrekar Kaj lahko v Avstriji danes delajo slovenski podjetniki in zaposleni?

Z novim letom so se nekoliko zvišale najnižje plače, med drugim za delavce v gradbeništvu in transportu

FINANCE
Manager
Da bi pokazali vsaj del izjemne iznajdljivosti in kreativnosti, ki ju imamo
Manager
ManagerŽan Menart Da bi pokazali vsaj del izjemne iznajdljivosti in kreativnosti, ki ju imamo

Slovenija ima še ogromen neizkoriščen potencial pri produktih in rešitvah za končnega kupca.

FINANCE
Topjob
(e-knjiga) Ste pripravljeni na prihodnost dela?
Topjob
TopjobRedakcija Financ (e-knjiga) Ste pripravljeni na prihodnost dela?

Na milijone delavcev po svetu bo v prihodnjih letih in desetletjih potrebovalo ne samo usposabljanje, ampak kar prekvalifikacijo

FINANCE
2021
Finance
Matej Avbelj 2021 32

Če nam uspe streti pandemijo, kar bo jasno v prihodnjih nekaj kratkih mesecih, se bodo na široko odprla vrata ekonomskemu preporodu Evrope in znotraj nje tudi Slovenije. Če ta čas zamudimo, tvegamo, da bomo izgubili še eno desetletje.

FINANCE
Lockdown nima bistvene koristi v primerjavi z manj agresivnimi ukrepi
Finance
Simona Toplak Lockdown nima bistvene koristi v primerjavi z manj agresivnimi ukrepi 29

Najnovejša raziskava Johna Ioannidisa primerja uspešnost ukrepov Švedske in Južne Koreje z uspešnostjo drugih izbranih držav pri omejevanju korone

FINANCE
Topjob
Trg dela po koroni: nujno je usposabljanje delavcev in spodbujanje investicij
Topjob
TopjobLana Dakić Trg dela po koroni: nujno je usposabljanje delavcev in spodbujanje investicij

Število izgubljenih delovnih ur na globalni ravni je bilo lani kar štirikrat večje kot leta 2009, med globalno finančno krizo