Potem ko je bil prepoznan kot talent, so se Gašperju Benediku v Danfossu Trati začele odpirati priložnosti za odhod v tujino. »Ponudbo za odhod na Dansko sem sprejel, ker verjamem, da se bom iz izkušnje veliko naučil,« pravi Benedik in med tem iz prve roke že raziskuje razloge za dansko pregovorno učinkovitost. Zelo ga zanima, kako Danci ustvarijo dvakratnik slovenskega BDP, ne da bi delali več, ob tem, da imajo eno najdražjih delovnih sil.
Ste že odkrili, kako jim to uspeva?
Res se človek vpraša, kako jim vse to uspeva, ko pa so njihove pisarne ob štirih popoldne prazne. Mislim, da znajo res učinkovito in osredotočeno delati, veliko razmišljajo o tem, kaj in kako delajo, poleg tega je zanje značilna izjemna sodelovalnost. Uveljavljena je kultura, da delajo skupaj. So racionalni, se ne prepirajo, govorijo o dejstvih in se osredotočajo na končni rezultat. Zelo jim je pomembno, da so del ekipe s skupnim ciljem. Tudi vodenje je zelo profesionalizirano in na visoki ravni.
Koliko ste tega doživeli še v Sloveniji, v Danfossu Trati?
Danfoss Trata ima kot del koncerna veliko od tega, da se prakse prenašajo in se ves čas učimo. Razmere se spreminjajo tudi v drugih slovenskih podjetjih, ampak razlika je na splošno še vedno precejšnja.
Verjetno pa smo Slovenci v čem boljši?
Na Danskem je vse urejeno, sistem je naravnan na sodelovanje in ne tekmovalnost. Mislim, da zaradi tega niso toliko odporni proti stresu. Hitreje se zgodi, da pod pritiskom zbolijo. So sicer odkriti, napišejo sporočilo sodelavcem, da imajo zdravstveno težavo, povezano s stresom. Tega ne skrivajo, zato je mogoče lažje obvladovati in zdraviti te težave. Boljši smo tudi v improvizaciji, kar se pokaže v situacijah, ko je potrebna rešitev zunaj standardnih okvirjev.
Povejte nam še, kako vas je pot pravzaprav peljala v Danfoss?
Po izredno zanimivem začetku karierne poti v Domelu in Razvojnem centru za vodikove tehnologije sem se oziral za delom v multinacionalki, kjer bi lahko globalno prispeval k razvoju tehnologij, ki izboljšujejo naša življenja. S to vizijo sem prepričal danskega menedžerja in dobil priložnost v Danfossu.
Kaj ste razvijali v Danfossu?
Pridružil sem se zelo mednarodni ekipi 30 ljudi, deset nas je bilo v Sloveniji, preostali v osmih državah po svetu. Ukvarjali smo se z razvojem pametnih ventilov, vgrajenih v komercialnih stavbah, na primer v Kristalni palači v Ljubljani in hotelu Intercontinental. S temi ventili imamo 30-odstotni svetovni tržni delež, vgrajeni so na primer v drugi najvišji stavbi na svetu, v Šanghajskem stolpu (Shanghai Tower).
Zakaj so ti ventili pametni?
Pametni so z dveh vidikov. V mehanskem smislu omogočajo izredno natančno regulacijo ogrevanja in hlajenja. Ko sem prišel v Danfoss, smo imeli nalogo, da mehansko pametnemu izdelku dodamo softversko pamet. To je pomenilo, da ventile nadgradimo tako, da se lahko povežejo v centralen nadzorni sistem. Naša rešitev je eden temeljnih gradnikov pametnih stavb.
Ampak zdaj na Danskem delate nekaj drugega.
V Danfossu imamo z vodji redne pogovore o osebnem razvoju na delovnem mestu. Po dveh letih na istem delovnem mestu te vodja vpraša, ali si želiš novih izzivov. Priložnosti je v razgibanem okolju dovolj. Po treh letih dela v Danfossu sem postal vodja mednarodne skupine, po sedmih letih pa sem zgrabil ponujeno priložnost na Danskem.
Tokrat so se moje odgovornsti razširile, prevzel sem razvoj produktnega portfelja talnega gretja in sobnih termostatov za stanovanjske stavbe.
In kaj delate?
Vodim skupino 15 ljudi, trije so v Kijevu, preostali na Danskem. Moj oddelek je odgovoren za vodenje projektov, od razvoja novih produktov do izboljšav ali pocenitev uveljavljenih izdelkov.
Kako pa se počutite na Danskem?
S partnerico sem se preselil septembra lani, za dve leti. Za zdaj sva se dobro znašla. Sicer nimajo gora, imajo pa pet tisoč kilometrov morske obale in vrhunske kolesarske steze. Partnerica je plesna učiteljica in inštruktorica aerobike in je že našla delo.
Postopno sva se privadila na umirjen ritem uživanja življenja. Sami ga imenujejo yygge. Danci so po raziskavah o sreči v svetovnem vrhu. Sreča je zanje prioriteta, naloga družbe kot celote pa, da omogoča primerne okoliščine, za to so celo ustanovili inštitut.
Prej sva malo govorila o razlikah. Pa smo si tudi v čem podobni?
Slovenija in Danska sta državi z eno največjih socialnih enakopravnosti na svetu. Na Danskem še bolj velja, da se ne siliš v ospredje, tudi če veliko zaslužiš, se ne kažeš z dobrim avtomobilom, hiše so minimalistično okrašene, da ne bi bilo razumljeno kot hvaljenje. Čisto okolje, razvit socialni sistem, brezplačno šolstvo in nizka stopnja kriminala nam Slovencem in Dancem omogočata visoko kakovost življenja. Kljub vsemu načrtujeva vrnitev, ker bi rada živela v Sloveniji.
