V intervjujih s Slovenci, ki delajo po svetu, so ti pogosto izrazili željo, da bi živeli doma, delali pa na tujem. Ambiciozne ljudi privlači mednarodno okolje zaradi multikulturnosti, odprtosti in tudi priložnosti, ki jih odpirajo že zaradi svoje velikosti. Hkrati pa brez izjeme prepoznavajo kakovost življenja v Sloveniji. V pogovoru s Sašo Rihtaršič, direktorico razvoja digitalnih orodij v podjetju Danfoss Trata, smo ugotovili, da so te sanje uresničljive in da ni nemogoče imeti najboljše obeh svetov.
Delate v Danfossu Trati že skoraj 20 let, vendar imate že tretjo službo.
Začela sem delati v dobavni verigi (supply chain). Potem sem se ukvarjala s produktnim vodenjem, zdaj pa vodim skupino sodelavcev, s katero skrbimo za razvoj digitalnih rešitev za dizajniranje in nadzor ogrevalnih aplikacij. Delam v Ljubljani, vendar vodim skupino ljudi, ki delajo na Danskem, Poljskem, v Rusiji, Sloveniji in na Kitajskem.
Je menjavanje teh položajev naključje ali je to posledica načrtovanja razvoja posameznika?
Na ravni celotne korporacije se spodbuja, da ljudje ne ostajajo na enem delovnem mestu, ampak da zamenjajo, da napredujejo. A sama sem tudi osebno tak človek, da me najbolj od vsega motivira občutek, da strokovno in osebnostno rastem. Globalna širina je bila vedno moj cilj, zato sem si tudi poiskala službo v mednarodnem podjetju.
Danfoss se v zadnjih letih uveljavlja kot inovativno in digitalno podjetje. Kaj to pomeni v vsakdanji praksi?
Gre za zveneča, moderna pojma, ki pa ju mi živimo vsak dan. Danfoss Trata je v okviru korporacije že dlje časa prepoznan kot močan kompetenčni center, kar se nanaša tako na procesno znanje kot tudi razumevanje potreb kupcev, strukturiranega pristopa, želje po inovacijah in izboljšavah, ki jo je stalno zaznati skozi vprašanja, kje smo, kako bi bili boljši, optimalnejši.
Z digitalizacijo pa se zdaj konkretno ukvarjate.
Danfoss v zadnjem času želi biti prepoznaven ne več samo kot hardverska, strojniška družba, ki ustvarja energetsko učinkovite rešitve, ampak tudi kot moderno digitalno podjetje, ki ustvarja inženirsko prihodnost na poti v brezogljično družbo. Veliko se vlaga v razvoj digitalnih orodij in del tega sem tudi sama.
Sodelovala sem pri projektu razvoja digitalne rešitve za dizajniranje ogrevalnih aplikacij in ob koncu dela se je pravzaprav odprlo moje sedanje delovno mesto. Oblikoval se je oddelek, ki zdaj upravlja s to platformo. Te priložnosti sem bila zelo vesela, ker je pomenila digitalno, marketinško, softversko, strojniško področje, zelo multifunkcijsko torej. Lepota moje zdajšnje funkcije je tudi ta, da hitro prideš do rezultata, ki ga lahko pokažeš. Trg hlepi po tem produktu, saj rešuje konkreten problem, hkrati pa se ujema s strategijo celotne korporacije o digitalizaciji.
Dejali ste, da Danfoss postaja digitalen. Kaj vse to zajema, ker gre za širok pojem?
Res je širok pojem, pri nas zajema vsaj štiri nivoje. Prvi je izkušnja kupca (da lažje sodeluje z nami, oddaja naročila na daljavo idr.), del tega sem tudi sama s svojo ekipo. Potem so tu pametni izdelki, pametna proizvodnja in razvoj novih izdelkov (tudi v razvoj izdelka želimo vnesti čim več digitalnih rešitev, kot je 3D-printanje), četrtič pa ne smemo pozabiti na digitalizacijo samega poslovanja. To je trenutno največji projekt, ker stremimo k temu, da se poenotijo različni sistemi, na katerih korporacija posluje. To je velik izziv, saj vse skupaj vpliva tudi na poenotenje procesov in dela, na sicer zelo različnih trgih, pri različnih kupcih in izdelkih.
Kako pa to spreminja podjetje?
Predvsem nam pomaga delati pametneje, ustvarjati nove tehnologije in živeti bolje. Zelo pomaga pri razumevanju kupcev. To je vedno izziv, ker kupci niso del podjetja, so nekje zunaj. Naš portfelj kupcev je zelo kompleksen, saj delujemo na številnih trgih in poljski, slovenski, ruski in angleški projektant imajo malo skupnega. Poleg projektantov so tu še distributerji, pa toplarne, inštalaterji, vsi ti kupci so zelo različni, kar dodaja h kompleksnosti razumevanja njihovih potreb. Tudi končni uporabniki so tehnično zahtevni kupci, ki želijo imeti svoje sisteme učinkovitejše in pametnejše. Tu lahko z digitalizacijo veliko naredimo zanje.
V procesu digitalne preobrazbe postajamo bolj zanimivi za mlade, za inženirje, tudi za tujce.
In vendar jih morate dobro razumeti.
Nujno moramo komunicirati z njimi in razumeti njihove izzive. Vsakič, ko je šlo kaj narobe, smo za nazaj ugotovili, da nismo vprašali kupca. Kar je še težje v času, ko so razvojni cikli izdelkov vedno krajši in so pritiski na razvoj česa novega toliko večji.
Se pa z digitalizacijo razvijajo tudi nova delovna mesta?
Zanimivo, ravno sem pomislila, da tega delovnega mesta, na katerem sem zdaj, ni bilo takrat, ko sem še delala kot produktni vodja. In enako pred tem, ko sem delala v dobavni verigi.
Mislim, da v ospredje ne prihajajo toliko nekateri poklici, ampak profil človeka, ki ni vezan na uveljavljene procese, ampak je pripravljen sprejemati nove ideje, se prilagajati. Nekdo, ki ni toliko vezan na svoje delovno mesto in nima sindroma »invented here«.
Profil človeka, odprtega za spremembe, nam postaja res zelo pomemben. Mora imeti željo po novih znanjih, obvladovanju novih področjih, po rasti. To je bolj ključno kot dejstvo, da si v nekem trenutku ekspert na nekem področju. Ker že naslednji trenutek ne boš, če nimaš zgoraj naštetih lastnosti. In to je nekaj, kar ne velja samo za Danfoss, ampak na splošno prihaja vedno bolj do izraza.
