»Trenutno se ukvarjamo s širitvijo našega poslovanja na vzdrževanje širokotrupnih letal. V neposredni soseščini bi radi zgradili hangar, ki ga za takšna letala potrebujemo (wide body hangar). Želja je, da bi to uresničili v treh letih,« nam je povedala namestnica izvršnega direktorja Barbara Perko Brvar.
Podjetje z Brnika je bilo v zadnjih letih v medijih predvsem zaradi turbulentnega obdobja konsolidacije lastništva, ki je bilo naporno in v določenih trenutkih tudi zelo neprijetno. A zdaj, kot kaže, obrača nov list. Z novim lastnikom so svojo pozornost usmerili na ambiciozno širitev poslovanja, s katero bi pokrili celotno Airbusovo floto v segmentu A330 in A340, ki je njihova ciljna skupina. S strankami – Lufthansa, Easyjet, Volotea, Scandinavian Airlines – že sklepajo pisma o nameri, da bodo svoja letala, tudi večja, vzdrževali prav na Brniku.
Vse to pa je tesno povezano z razvojem človeškega potenciala, brez katerega so omenjeni poslovni načrti lahko le črka na papirju. »Z novimi zmogljivostmi bomo potrebovali od sto do 150 novih ljudi z licencami za vzdrževanje širokotrupnih letal, kar ni majhen zalogaj, saj teh kadrov primanjkuje,« pravi Brvarjeva.
Globalni trg dela
»Za vzdrževalce letal tekmujemo lokalno in globalno, konkurenca je huda,« pravi Biserka Prošek, vodja oddelka za kadrovsko in pravno področje. Pojasnila je, da kadrujejo predvsem strojne tehnike, ki jih v Sloveniji primanjkuje podobno kot drugih tehničnih kadrov. »V pogovorih z dijaki prvega ali drugega letnika strojnih srednjih šol ugotavljamo, da ima večina službe že dogovorjene.«
Tehnična izobrazba pa je šele začetek. Letalski tehniki za samostojno delo potrebujejo licence. Šolanje za popolnoma usposobljenega tako stane med 70 in sto tisoč evri. Plače so zaradi zahtevnosti in odgovornosti samega dela, pa tudi razmer na trgu, višje od slovenskega povprečja. Povprečna osnovna bruto mesečna plača v podjetju je tako 2.500 evrov (brez upoštevanja individualnih pogodb), zaposleni pa imajo na podlagi dogovora s sindikati priznane tudi številne dodatke za delo zunaj rednega dopoldanskega časa ter za posamezne kompetence (vleka letal, zagon letalskih motorjev in podobno).
Kljub temu je iz Slovenije težko tekmovati z dnevnimi postavkami, na primer, v Skandinaviji, kjer ta kader plačujejo 300 evrov na dan. »Veliko naših sodelavcev se odloči za odhod v tujino, kar je razumljivo. Mi pa se moramo truditi, da se pri nas počutijo čim bolje, da poskrbimo za njihov razvoj in izpolnitev osebnih ambicij. V podjetju smo z novimi lastniki končno prišli do točke, da se lahko več posvečamo ljudem,« je povedala Biserka Prošek.