Topjob
Komentar

Beg možganov? Ne! Slovenci v tujini so naši ambasadorji

19.10.2018 17:15
Dopolnjeno: 19.10.2018 17:18
Čas branja: 6 min

V zadnjih letih smo lahko prebrali veliko zapisov in prisluhnili debatam o begu možganov. Po nekaterih objavljenih številkah naj bi se v slabem desetletju v tujino preselilo že več kot 60 tisoč pokriznih ekonomskih slovenskih migrantov. Kdo so? Koliko se jih je že vrnilo? Kako številčen je pravzaprav beg slovenskih možganov? Ali ga lahko Slovenija izkoristi sebi v prid in pojav spremeni v kroženje možganov, torej ljudi, poslovnih priložnosti, znanja in izkušenj?

Na Financah smo prepričani, da lahko. Zato bomo tem ljudem z novo rubriko posvetili veliko pozornosti – njihovim izjemnim zgodbam, tako življenjskim kot poslovnim, ki so lahko le navdih bralcu, ali pa tudi ideja, s kom poslovati, ko se odpravljate na tuji trg. Poskusili bomo ohranjati stik z njimi, jih spremljati, kako se razvijajo, in skupaj z njimi, pa tudi našimi partnerji pri projektu, ponuditi čim več idej in spodbud, kako spremeniti slovenski prostor, da bo pripravljen sprejeti, kar ti ljudje ponujajo.

Statistika

Ampak najprej poglejmo statistiko. Iz Slovenije se izseljuje vse več ljudi, v letu 2017 že slabih 9.900, kar je še enkrat več kot leta 2011. Skupaj se je po letu 2011 izselilo 56 tisoč ljudi. Dobra četrtina je starih med 25 in 34 let (približno 16 tisoč oseb), od tega jih ima slaba tretjina višjo in visokošolsko izobrazbo (5.100 ljudi). V tem času se je v Slovenijo med letoma 2011 in 2016 vrnilo skupaj 13.600 ljudi. Slabih tri tisoč (petina) je bilo starih med 25 in 34 let, dobra tretjina (1.100 ljudi) je imela višjo ali visokošolsko izobrazbo. Podatkov o priselitvah za leto 2017 še ni, število ljudi, ki se vračajo, pa ne narašča enako hitro kot število tistih, ki se odseljujejo.

Na prvi pogled se torej potrjuje predpostavka, da Slovenci množično odhajajo delat v tujino, in to vse bolj. Izseljevanje se je močno povečalo v pokriznih letih in tega pojava nikakor ne bi smeli prezreti. Razprave o begu možganov so na mestu.

Super je, da odhajajo

Vendar na drugi strani da misliti nedavna izjava Paula Evansa, ustanovnega in akademskega direktorja svetovnega projekta Global Talent Competitiveness Index, zaslužnega profesorja na poslovni šoli INSEAD. V intervjuju za naš časopis je povedal, da bi njega skrbelo predvsem, če v teh časih Slovenci ne bi odhajali v tujino. Cel svet se globalizira, Evropa izvaja resne programe in zapravlja velike denarje za to, da bi spodbudila mobilnost mladih (študentski programi izmenjave …), pa tudi delovne sile. Ob tako na stežaj odprtih vratih bi bilo res neverjetno, če tudi Slovenci ne bi pokukali čez mejo, je razmišljal Evans.

Torej, ljudje seveda odhajajo zaradi gospodarskih, pri nekaterih tudi političnih razmer, ki so jih enostavno naveličani. Vendar tudi zaradi dejstva, da je v tujino danes razmeroma enostavno oditi. Ne glede na to, kako dobro bi bilo v prihodnje živeti v Sloveniji, je vprašanje, ali lahko na ta trend zelo močno vplivamo. Bi nas pa verjetno morala bolj zanimati druga stran tega gibanja, to so tisti, ki se vračajo – v zadnjih letih se jih je vrnila približno tretjina. Kaj lahko ponudimo tem in ali lahko te številke dvignemo, da bodo sledile trendom odseljevanja? Kaj pomeni razhajanje med deležem mlajših v podatkih o izselitvah in priselitvah (tretjina jih odide, le petina se vrne)?

Vračajo se zaradi otrok

Če govorimo o vrnitvi, je za to gotovo ključen trenutek, ko se odločajo, kje bodo vzgajali svoje otroke. Slovenija ima za zdaj veliko prednost, saj se ljudje tu počutijo varne, ženske zaradi zgodnje vključenosti otrok v vrtec lahko delajo, šolski sistem za zdaj še ne zaostaja. Sčasoma utegnejo na odločitve o vračanju vplivati razmere v zdravstvenem sistemu, ki je trenutno na točki preloma in res brez odlašanja potrebuje pametno reformo. In seveda davčna politika, sploh če govorimo o ambicioznih posameznikih, strokovnjakih, talentih, z večjimi prihodki.

Ali torej Slovenija lahko ohrani te prednosti, ki jih za zdaj še ima? Ali lahko ambicioznim strokovnjakom ponudimo dovolj kariernih priložnosti tudi doma? Če bi lahko odgovorili na vsa ta vprašanja pozitivno, potem bi lahko gibanja selitev opazovali mirno, ker ne bi bila znanilci bega, ampak nabiranja dragocenih izkušenj in razvoja naših ljudi, ki se bodo skozi svoje znanje in delo, v nekaterih primerih tudi zaslužke, vrnili nazaj. O nasprotni možnosti pa raje niti ne razmišljam.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite + poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
OGLAS
FINANCE
Nepremičnine
Nepremičnine Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice

Vključevati mora vse potrebne preglede in popravila kosilnice oziroma vrtnega traktorja ali riderja – opravite ga pri strokovnjaku.

FINANCE
Manager
Dovolj podatkov, čas je za nadgradnjo krmarjenja med njimi
Manager
ManagerBoštjan Usenik Dovolj podatkov, čas je za nadgradnjo krmarjenja med njimi 2

Ob boljšem poznavanju samega sebe potrebujemo tudi zasebne in javne ustanove, ki bodo slabosti ljudi omilile in nam pomagale postati boljše različice nas samih.

Intervju
Intervju: Odporna proti pandemski utrujenosti - prof. dr. Bojana Beović
Medicina danes
IntervjuUrša Blejc Intervju: Odporna proti pandemski utrujenosti - prof. dr. Bojana Beović

Odkar je prevzela vodenje svetovalne skupine za COVID-19, je specialistka infektologije prof. dr. Bojana Beović skorajda edina komponenta epidemije, na katero se lahko zanesemo. Čeprav je že nekaj mesecev pod drobnogledom javnosti in stroke, pod bremenom težkih odločitev in hodi po robu epidemije, ki kar noče ugasniti, se zdi enako odločna, energična in močna kot na začetku. Nekako naravno se zdi, da zdaj ta v javnosti najbolj vidna predstavnica stroke postaja še predsednica Zdravniške zbornice Slovenije in želi izboljšati podobo stroke v javnosti.

FINANCE
Okolje & energija
Predsedniku uprave NEK Stanetu Rožmanu priznanje Združenja Manager
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar Predsedniku uprave NEK Stanetu Rožmanu priznanje Združenja Manager

Stane Rožman, predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško, je prejemnik priznanja Združenja Manager za življenjsko delo na področju managementa 2020

FINANCE
Topjob
(e-knjiga) Ste pripravljeni na prihodnost dela?
Topjob
TopjobRedakcija Financ (e-knjiga) Ste pripravljeni na prihodnost dela?

Na milijone delavcev po svetu bo v prihodnjih letih in desetletjih potrebovalo ne samo usposabljanje, ampak kar prekvalifikacijo

FINANCE
Manager
Da bi pokazali vsaj del izjemne iznajdljivosti in kreativnosti, ki ju imamo
Manager
ManagerŽan Menart Da bi pokazali vsaj del izjemne iznajdljivosti in kreativnosti, ki ju imamo

Slovenija ima še ogromen neizkoriščen potencial pri produktih in rešitvah za končnega kupca.

FINANCE
Kje bi raje živeli: v državi Tesla ali v državi tesel?
Finance
Simona Toplak Kje bi raje živeli: v državi Tesla ali v državi tesel? 28

Kdo je pametnejši – Hojs ali Musk? V čem raje dobivate plačo – v evrih ali elonih? Kako so digitalci in drugi zmagoviti kontroverzneži najprej vzeli ljudi, kako so zdaj vzeli valuto in kako bodo na koncu še državo.

FINANCE
Kdo danes ogroža življenja, kdo je "morilec babic"
Finance
Simona Toplak Kdo danes ogroža življenja, kdo je "morilec babic" 20

Ravnanje voditeljev EU – ob pridruženem delovanju nacionalnih vlad – ima slabe rezultate pri cepljenju, pri zaščiti ljudi, premoženja, posla in pri vrnitvi v normalno. To je tveganje za življenje ljudi in preživetje.

FINANCE
2021
Finance
Matej Avbelj 2021 32

Če nam uspe streti pandemijo, kar bo jasno v prihodnjih nekaj kratkih mesecih, se bodo na široko odprla vrata ekonomskemu preporodu Evrope in znotraj nje tudi Slovenije. Če ta čas zamudimo, tvegamo, da bomo izgubili še eno desetletje.