V podjetju Akrapovič pravijo, da je v Sloveniji težje dobiti dobrega varilca kot dobrega finančnika. Lahko to trditev posplošimo na celotno slovensko gospodarstvo?
Slovensko gospodarstvo je zadnja leta v dobri kondiciji, kar pa težko ugotovimo za trg dela, saj podjetja vedno težje dobijo ustrezne kadre. Primanjkuje zlasti tehničnih, kot so CNC operaterji, strojni in razvojni inženirji, varilci, električarji, kadrov z ročnimi spretnostmi, tudi podjetja v turizmu težko najdejo delavce doma.
Nekateri pravijo, da imamo prepametne ljudi, drugi pa, da ne bodo zaposlovali sociologov in politologov. Ali se pomanjkanje ustrezne delovne sile že kaže kot posledica slabljenja sistemov poklicnega izobraževanja?
Slovenska podjetja so pomemben podizvajalec nemške industrije in ker se v preteklih letih ni dovolj vlagalo v privabljanje mladih za tehnične poklice in panoge, je danes razkorak med tem, kaj se študira, in tem, kaj bi podjetja zaposlovala, vedno večji. Za določene tehnične poklice med mladimi obstaja vedno manjši interes in veliko usposobljenega tehničnega kadra je odšlo čez mejo.
Ali bo vajeništvo izboljšalo razmere?
Bojim se, da to ne bo dovolj, če bomo želeli uloviti hitro gospodarsko rast. V nekaterih podjetjih danes to rešujejo tako, da vabijo nazaj mojstre, ki so se že upokojili, ti pa uvajajo nove. Spodbudno je, da podjetja tudi sama skrbijo za usposabljanje svojih zaposlenih.
Ali pomanjkanje nizko kakovostne delovne sile že dviguje njeno ceno?
Imeli smo primer, ko je proizvodni delavec prišel na razgovor s pogodbo drugega delodajalca in je želel iztržiti boljše pogoje. Na eni strani ceste je delodajalec, ki nudi minimalno plačo, na drugi strani ceste pa delodajalec, ki poleg minimalne plače nudi tudi boljše pogoje za delo.
Kolikšna »grožnja« za slovenske delodajalce so delodajalci iz tujine, sploh na obmejnih območjih?
Ker ustreznih delavcev vsaj v industriji vedno bolj primanjkuje, je ta grožnja vedno večja. Poleg tehničnih in proizvodnih delavcev primanjkuje tudi drugih deficitarnih kadrov, kot so kuharji, natakarji ali informatiki. Največji kadrovski bazen za IT strokovnjake v regiji je danes v Srbiji, v okolici Beograda in Novega Sada, ti delavci so fleksibilni in so pripravljeni delati na daljavo. Na Češkem in na Slovaškem so to uredili tako, da so sprejeli določene ukrepe za hitrejše obravnave vlog za izdajo dovoljenj za delavce iz Ukrajine in s tem priskočili na pomoč gospodarstvu pri izpolnjevanju naročil.
Kako naj slovenska podjetja rešijo čedalje večje pomanjkanje ustrezne delovne sile? O tem boste govorili tudi 17. maja na okrogli mizi.
Na njej bodo strokovnjaki s tega področja, predstavnica zavoda za zaposlovanje, podjetij, kot je Iskraemeco, predstavniki naših podružnic iz Madžarske, Bolgarije in Srbije predstavili svoje izkušnje in izmenjali mnenja. Dogodek bo priložnost za razpravo o ključnih vprašanjih, s katerimi se srečujejo pri iskanju kadrov.
Z znižanjem davka na minimalno plačo bi morala država na primer omogočiti delodajalcem, da ustrezno nagradijo delavce, saj ti jutri po sedanjih pogojih ne bodo več pripravljeni opravljati težkih del. Vse več podjetij pa bo primorano iskati delavce tudi v tujini. Tudi Slovenija, podobno kot druge države EU, potreb na trgu dela ne more zagotoviti le z domačo delovno silo.
Kakšni so največji izzivi podjetij pri zagotavljanju kadrov doma oz. v EU in v tujini?
Poleg tega, da doma ne najdejo zadostnega števila delavcev, je za podjetja velik izziv, kako izbrati ustrezne kadre, kako delavcem iz tujine urediti pogoje za delo v Sloveniji ter zagotoviti, da teče delo nemoteno. Skupaj s sestrskimi podjetji skupine Naton Work Service na Hrvaškem, v Srbiji in v Bolgariji lahko podjetjem, ki iščejo kadre v tujini, s predizborom kandidatov prihranimo stroške in čas. Pomembno je, da je tudi delavec seznanjen z vsemi pogoji dela, še preden pride v Slovenijo.
Poslovno okolje se danes hitro spreminja, temu morajo slediti rešitve za privabljanje usposobljenih delavcev. Kako lahko gospodarstvu pri tem pomaga država?
Država bi morala prisluhniti delodajalcem in omiliti postopke za zagotavljanje delovnih dovoljenj za delavce iz tujine. Paradoks je, da so postopki za pridobivanje dovoljenj zelo podobni, ko gre za delavca iz Kitajske ali za delavca iz Srbije in BiH.
