Slovenija je na 27. mestu na svetu po sposobnosti rasti, privabljanja in zadržanja talentov, kaže raziskava Global Talent Competitiveness Index (GTCI), ki so jo pripravili kadrovska agencija Adecco, INSEAD (vodilna poslovnoizobraževalna ustanova na svetu) in Capital Leadership Institute of Singapore. Raziskava je merila sposobnost posameznih držav v tekmi za najboljše kadre. Med 118 državami se je na prvo mesto uvrstila Švica, sledita ji Singapur in Velika Britanija.
»Znanje imamo, a ga ne znamo izkoristiti. Znanje brez izkoristka ni vredno veliko. V izobraževalnem in tehnološkem smislu smo očitno boljši kot v tem, kako podjetja ta znanja izkoriščajo,« je na današnji predstavitvi izsledkov raziskave povedal Miro Smrekar, direktor Adecca Slovenija.
Pri davkih je slabša od nas le Argentina
Kot kažejo podatki Adeccove raziskave, sposobnosti, znanja, izobrazbe slovenskim kadrom torej ne manjka. A slovensko poslovno okolje ostaja neprivlačno. Sploh pri davkih. Na področju davkov smo se uvrstili na 117. oziroma predzadnje mesto. Pri tem je bilo anketno vprašanje, koliko vam davki in socialni prispevki zmanjšajo voljo do dela. Podatki za področje davkov so bili vzeti iz raziskave World Economic Forum, Executive Opinion Survey, ki je bila opravljena med vodstvenimi kadri. Slabša od Slovenije je le Argentina. A tudi naše sosednje države niso kaj dosti boljše. Italija je na 115. mestu, Hrvaška na 114., Avstrija na 112., Madžarska pa na 96. mestu.
Tudi pri lahkotnosti zaposlovanja Slovenija ni dosti boljša in se uvršča na 104. mesto. Višje pa je uvrščena po lahkosti odpuščanja – na 35. mesto. Ne preveč dobro ni ocenjeno naše poslovno-delovno okolje – je namreč 91., torej tako kot v lanski raziskavi ostaja med slabšimi.
Letos velja nova dohodninska lestvica
Januarja je sicer z mini davčno reformo začela veljati nova dohodninska lestvica. Med drugi in tretji razred se je uvedel nov davčni razred z mejama neto davčnih osnov med 20.400 in 48 tisoč evri ter stopnjo 34 odstotkov. Hkrati se je znižala stopnja dohodnine v četrtem davčnem razredu (med 48 tisoč in 71 tisoč evri) z 41 na 39 odstotkov.
Zaradi teh davčnih sprememb se lahko tisti, ki zaslužijo več kot 1.590 evrov neto veselijo višje plače. Več o spremembah si preberite v članku: Zaslužite več kot 1.590 evrov neto? V prihodnjih dneh boste dobili več. Poglejte, koliko.
Znanja in sposobnosti Sloveniji ne manjka
Slovenija se dobro uvršča predvsem pri poklicnih in tehničnih veščinah, kjer je med vsemi državami na 15. mestu. Po vpisu v poklicno izobraževanje smo na tretjem mestu, po vpisu v visoko šolstvo pa na sedmem. Sicer smo pri delovni sili, ki ima visokošolsko izobrazbo, uvrščeni na 32. mesto. Tudi pri branosti, matematiki in znanosti smo uvrščeni dobro, in sicer na 20. mesto. Dobri smo tudi pri količini raziskovalcev (17. mesto) in inovacijah (26. mesto). Zadnje niti ni presenetljivo, če upoštevamo, da smo pri vlaganju v raziskave in razvoj na 11. mestu.
Tudi nastajanje novih podjetij nas uvršča v zgornjo četrtino držav, saj je Slovenija po gostoti novih poslov 25. Tudi naš pokojninski sistem je v tej raziskavi ocenjen dobro. Z njim se uvrščamo na 23. mesto.
Zgledovati se je treba po Finski in Estoniji
V privabljanju in zadrževanju talentov je Slovenija slaba. »Regulatorno in tržno okolje nam ne omogočata razvoja talentov in spodbujanja privabljanja talentov. Ko v Slovenijo vabimo tujca, ga najbrž hkrati vabi še nekaj drugih držav. Potem ta primerja, kaj bo ustvaril v petih, desetih letih,« je povedal Smrekar.
Dve državi, po katerih bi se Slovenija lahko zgledovala, sta Estonija in Finska, je povedal Eduardo Rodriguez Montemayor, starejši raziskovalec INSEAD. »Estonija se hitro prilagaja tehnološkim spremembam, uspelo ji je ustvariti digitalno družbo z dobrim sodelovanjem med politiko, gospodarstvom in izobraževalnimi institucijami. Finska pa je lahko dober zgled pri izobraževalnem sistemu,« je dodal Rodriguez Montemayor.
Treba se je navaditi na nove oblike dela, je še opozoril. »Nismo več v 20. stoletju, tako pri delu kot izobrazbi se moramo spremeniti. Finska je denimo odpravila standardizirane teste.«
