Glede učinkovitosti in delovnega časa pa sledeče:
Kako oblikovati delovno okolje in potek dela, je stvar narave dela, ki ga v določenem podjetju opravljajo ter vodstva, ki vodi zaposlene. Za določene oblike dela je takšna fleksibilnost nemogoča, na primer proizvodne linije in osebne storitve ter zdravstvo.
Pred leti smo se zgražali nad sistemom deljenega delovnika zahodnoevropskih držav, ki pa se vedno bolj uveljavlja tudi pri nas. Delo postaja bolj fleksibilno in prilagojeno posameznikom. V delovna okolja se nam že pridružujejo generacije Y in Z, ki so precej samosvoje. Generacija Y je zelo nagnjena k užitku in individualnosti. Od malega imajo vse narejeno »po meri«. Prav tako so vajeni zabave, ki je bila prejšnjim generacijam tuja. Internet jim je še bolj stvaren kot svet, v katerem živijo.
Po drugi strani, še preden smo dojeli, da je industrijske dobe konec in začeli govoriti o informacijski dobi, je že nastopila nova doba: doba konceptov. Najbolj uspešni posamezniki niso več lastniki produkcijskih sredstev in strojev (industrijska doba) ali lastniki informacij (z razmahom interneta so informacije postale prosto dostopne vsem). Uspešni so tisti, ki so izumili nove koncepte in modele delovanja ter poslovanja, nove načine služenja denarja.
Če ti dve dejstvi združimo in če želimo, da od posameznikov dobimo tisto najboljše, za kar vemo, da so sposobni, kreativni in inovativni, je smiselno, da jim omogočimo takšno delovno okolje, kjer bodo od sebe lahko dali najboljše. Najbolj se to opazi pri projektnem delu, kjer vsak opravi svoj del: kdaj, kako, v kosu ali razdeljeno, pa ni tako pomembno.
Schwatz pojasnjuje, da imamo ljudje štiri različne tipe energij skozi vsak dan:
- fizično energijo - kako zdravi smo,
- čustveno energijo - kako zadovoljni smo,
- mentalno energijo - kako dobro se lahko osredotočimo,
- duhovno energijo - zakaj vse to delamo, kaj je naš namen.
Dejstvo je, pravi Schwartz, da se lahko človek na nekaj resnično osredotoči od 90 do 120 minut, potem pa nujno potrebuje vsaj 20 minutni odmor. "Namesto, da se sprašujemo, kaj lahko storimo v 8-ih urah, se sprašujemo, kaj lahko naredimo v 90 - ih minutah", pravi Schwartz.
V praksi v Sloveniji to- v večini- primerov pomeni:
- Premakljivi delovni čas prihoda in odhoda iz delovnega mesta (na primer, posameznik lahko pride v službo med 7. in 9.uro zjutraj in oddela svojih 8 ur – predvsem je to pisano na kožo tistim »ne jutranjim tipom posameznikov«.
- Fleksibilnost projektnih vodij (še posebej na večjih projektih, kjer je zahtevana visoka stopnja kreativnosti in inovativnih idej, posamezniki delajo takrat, ko želijo, delo pa mora biti narejeno do določenih rokov).
- Fleksibilnost zunanjih sodelavcev (oblikovalcev, tržnikov,..).
Fleksibilno ali pa če rečemo svobodno delovno okolje od nas zahteva veliko mero zaupanja iz obeh strani. Nadrejenega, da bo zaposleni opravil svoje delo v načrtovanem času, in zaposlenega, da mu bo nadrejeni nudil dovolj svobode za kreativnost. Ko dosežemo zaupanje in postavimo »pravila igre«, so vse ostalo le še finese.
*Tony Schwartz is the president, founder, and CEO of The Energy Project. Schwartz is a journalist, business book author and professional speaker with over 30 years of experience in writing about and working with leaders and organizations.
