V zapisu Mobilnost delavcev in novi trendi smo pisali o porastu odstotka medobčinskih delovnih migrantov, v prihodnjih letih pa lahko pričakujemo rast deleža teh. Prav tako je v raziskavi iz konca leta 2015 ugotovili, da je Trzin občina, kjer je kar za tretjino več delovnih mest kot je delovno aktivnega prebivalstva.
Razvitost statističnih regij
Ponudba delovnih mest se tako tesno povezuje z gospodarsko razvitostjo posamezne regije in s številom poslovnih subjektov. Tukaj lahko tudi razumemo težavo, s katero se soočajo prebivalci manj razvitih območij v Sloveniji – delovno mesto, ki si ga želijo, je težko doseči, saj se ne nahaja v njihovi regiji, temveč je zanj treba pokukati malenkost čez »meje«, ki se, žal, največkrat pojavljajo le v glavah ljudi.
Trenutno na portalu MojeDelo.com prevladuje število prostih delovnih mest v Osrednjeslovenski regiji (531), sledi Gorenjska z 230 prostimi delovnimi mesti, najmanj pa jih ponuja Srednjeposavska, saj je v tem času na tem območju objavljenih le 71 prostih delovnih mest. Na predzadnjem mestu se je znašla Zasavska z 74 aktualnimi razpisi.
Kaj to pomeni za prihodnost iskalcev zaposlitve in brezposelnost? Zasavska regija je namreč ena izmed tistih, ki se lahko »pohvali« z najvišjim deležem brezposelnosti glede na število prebivalstva, sposobnih za opravljanje dela. Koliko od teh se je pripravljeno preseliti v bolj razvito območje in tam poskusiti srečo pri iskanju nove karierne poti?
Službe, ki jih čaka selitev
Na Zavodu za zaposlovanje RS trdijo, da največ selitev zahtevajo poklici, po katerih je manjše povpraševanje. To so poklici iz področja kmetijstva, rudarstva, živilske industrije, proizvodnje usnjenih in tekstilnih izdelkov in strokovnjaki s področja poslovanja ter družbenih ved.
Pri mobilnosti je pomembna tudi konkurenca v posameznem poklicu. V Sloveniji se je mogoče kjerkoli zaposliti na področju informatike, kovinarstva (kvalificirana delovna sila), medicine in v transportu. Tudi naravoslovni kader ima možnost zaposlitve kjerkoli po Sloveniji, zato za te profile selitev ne bi bila potrebna.
Delo v tujini
Evropska unija je do zdaj speljala veliko projektov, preko katerih so spodbujali mobilnost mladih na trgu dela. Neprestano delajo na tem, da bi delo v tujini približali mladim in jim s pomočjo projektov omogočili dodatno nabiranje izkušenj, kompetenc ter znanj, hkrati pa bi s tem zmanjšali stopnjo brezposelnosti, saj menijo, da so mladi kritična skupina iskalcev zaposlitve, ki se mora na trgu dela še uveljaviti in dokazati.
Med drugim so odprli program Tvoja prva zaposlitev EURES, ki mladim državljanom članic EU starih od 18 do 35 pomaga pri iskanju zaposlitve v drugi državi EU. Program pomaga tudi delodajalcem pri iskanju delovne sile, ki jo potrebujejo za tista delovna mesta, ki jih je težko zapolniti. Program izvajajo javni zavodi za zaposlovanje, člani mreže EURES v sodelovanju z drugimi organizacijami EURES, Evropska komisija pa je v celoti politično in finančno odgovorna za spodbujanje programa, za zagotavljanje napotkov in podpore izvedbenim organizacijam ter celotno spremljanje in ocenjevanje dejavnosti. Evropska unija tako tudi ponuja nadomestilo za mladega delavca za selitev v drugo državo članico, ki je odvisno od države, kamor se zaposleni odpravlja.
Izkušnje so negativne
Nekaj časa sem kot del kadrovske službe v nekem podjetju opravljala selekcijo kandidatov za prosta delovna mesta. Za delo v Ljubljani so se prijavljali tudi iskalci iz drugih regij, pa vendar smo v podjetju dali priložnost vsem, ki so sovpadali kriterijem in zahtevam delovnega mesta.
Negativno sem bila presenečena nad nefleksibilnostjo mladih, ki že vrsto let iščejo delo v svoji regiji, a se niso, zavoljo kariere, bili pripravljeni preseliti v bolj razvito regijo, ki odpira nove možnosti (oz. vsaj več, kot jih je v regiji od koder so bili oni doma) in ponuja več kariernih poti. Tudi prevoz na delovno mesto, ki bi trajal eno uro v eno smer, se jim zdi nepredstavljiv, saj so mnenja, da bi jim to vzelo zelo veliko časa, ki bi ga lahko izkoristili v druge namene. Posledično službe v glavnem mestu ne sprejmejo in se še bolj osredotočijo na delovna mesta v svoji regiji, četudi velja za eno od manj razvitih v državi.
V razmislek – izhod iz cone udobja je težek korak, ki pa skoraj vedno prinaša pozitivne rezultate in dobre izkušnje. Zavedamo se, da je selitev zahtevna, saj navsezadnje v svojem rodnem kraju pustite tako prijatelje, družino, kot otroške spomine, a potrebno je imeti v mislih, da stagniranje nikoli ne prinese nič dobrega. Včasih je potrebno samo pokukati čez rob udobja in ugotoviti, da se nam tam zunaj skriva rodovitno polje novih priložnosti.
Avtor: Anja Damjanović za MojeDelo.com
