Slovenci so se po pismenosti, računanju in sposobnosti reševanja problemov uvrstili pod povprečje OECD - prehiteli so nas tudi Čehi in Slovaki, slabši od nas v Evropi so le Španci, Grki, Italijani in Turki.
Najbolje so se odrezali Japonci in skandinavske države - Finci, Švedi, Norvežani, pa tudi Nizozemci.
Vsak četrti prebivalec Slovenije funkcionalno skoraj nepismen
Slovence so testirali v letu 2014, sodelovalo je 5.331 odraslih, starih od 16 do 65 let. Najvišjo stopnjo pismenosti - ko je posameznik sposoben združevati, pojasniti podatke iz zahtevnih ali daljših besedil - je doseglo 5,6 odstotka Slovencev - povprečje OECD držav pa znaša 10,6 odstotka.
Prvo stopnjo pismenosti - znajo prebrati kratka besedila in v njih poiskati določeno informacijo - je dosegla četrtina sodelujočih. Povprečje držav pri prvi stopnji je doseglo 18,9 odstotka sodelujočih.
Se je pa pismenost v zadnjih dveh desetletjih precej izboljšala, pravijo na OECD.
Dobra četrtina Slovencev zna računati samo osnovne operacije
Pri računanju smo celo prehiteli Poljake, Francoze in Američane. Slovaki so bili sedmi, Čehi pa deveti.
Posameznikov, ki so razumeli matematične podatke, bodisi so bili zapleteni, abstraktni ali pa so se nahajali v nepoznanem kontekstu, je bilo 8,6 odstotka. Povprečje OECD je sicer 11,3 odstotka.
Prvo stopnjo znanja računanja oziroma osnovne matematične postopke obvlada dobra četrtina Slovencev. Povprečje OECD držav je sicer 22,7 odstotka.
Le štirje odstotki obvladajo reševanje problemov
Blesteli nismo niti pri sposobnosti reševanja problemov. Takih, ki znajo rešiti naloge z različnimi računalniškimi aplikacijami in velikim številom korakov, je bilo le 3,7 odstotka. OECD povprečje je 5,8 odstotka.
Na tem področju so se najbolj izkazali Novozelandci, Švedi in Finci. Nemci so bili deseti, Čehi 14., Slovaki pa tik pred Slovenci, 22.
Mladi Slovenci precej slabši od sovrstnikov v drugih državah
V Sloveniji je tudi nadpovprečno velika razlika v znanju med posamezniki, kar je odvisno od starosti, izobrazbe in socialnega okolja, iz katerega izhajajo. Kar je zaskrbljujoče je, da so mladi Slovenci, stari od 25 do 34 let, precej slabši od sovrstnikov v drugih državah OECD, predvsem na področju pismenosti, medtem ko jim pri računanju še nekako sledijo. So se pa bolje odrezali mladi, ki so otroci visoko izobraženih staršev.
Funkcionalno pismeni s skoraj dvakrat večjo plačo kot komaj pismeni
Večina slovenskih delavcev po izkušnjah ustreza delovnemu mestu, ki ga imajo. Približno desetina Slovencev po oceni OECD ima več znanj in izkušenj kot od njega zahteva delovno mesto, dva odstotka pa manj.
Več znanja in izkušenj pomeni tudi v Sloveniji večjo plačo. Tako ima funkcionalno dobro pismen Slovenec skoraj dvakrat večjo plačo kot tisti, ki dosega le prvo raven pismenosti.