Avstralske raziskave so dokazale...
Avstralske raziskave so pokazale, da je tridnevni delovnik idealen urnik za ljudi, starejše od 40 let. Pri ljudeh srednjih let se izboljšajo kognitivne sposobnosti pri delu do 25 ur na teden, kar je več, povzroča stres, naveličanost, utrujenost, izčrpanost.
Raziskava, ki je bila objavljena v Melbourne Institute Worker Paper Series, je vključevala 3000 moških in 3500 žensk, ki so predstavljali reprezentativen vzorec pri izvajanih kognitivnih testih. Izkazalo se je, da je delo do 25 ur na teden najbolj produktivno, medtem, ko je delo s 55 urami ali več povzročitelj stresa in so pri takih ljudeh kognitivne sposobnosti celo slabše, kot so pri upokojencih ali brezposelnih.
Države, ki spreminjajo standarde
Država, ki se počasi pomika v tej smeri, je Švedska. Švedska, ki nam je prinesla Abbo, Ikeo in Zlata Ibrahimovića, tokrat uvaja še 6-urni delovnik. Cilj te ureditve je, da zaposleni več dela opravijo v krajšem času in preostanek dneva izkoristijo za privatno življenje in uživanje v njem, saj se zavedajo, da lahko pozitivne rezultate in produktivnost prinese le zadovoljen posameznik. Po evalvaciji implementiranih sprememb so ugotovili, da je takšen delovnik prinesel srečnejše delavce, manj bolniških in odpovedi ter več dobička.
Francija na tak način napreduje z idejo, da bi delovnik zmanjšali na 35 tedenskih ur, tako pa bi upoštevali še predloge socialistične vlade, ki je bila na oblasti 15 let nazaj.
V članku Kaj, če bi ponovili 1. maj, smo predstavili težave 8-urnega delovnika na treh ravneh - ena raven je, da se je način dela in delo samo močno spremenilo od 150 let nazaj, ko so se delavci borili za 8-urni delovnik. Kreativnim delavcem 8-urna delovna obveznost predstavlja mučenje, saj takšen sistem ni produktiven. Namesto tega bi lahko uvedli fleksibilen delovnik, ki bi v večini primerov prinesel dobre rezultate.
Daljšanje delovne dobe?
Veliko držav razmišlja o podaljšanju delovne dobe in s tem posledično višanjem starostne meje za upokojitev. Delo vsekakor krepi človeka in njegove mentalne sposobnosti, a poznati je potrebno tudi negativne posledice takšnih ureditev.
V Veliki Britaniji se čudežni limit za upokojitev pomika proti 70-im letom, zato lahko torej izračunamo, da bo oseba, rojena leta 1989 (ki je trenutno še mlada in mogoče celo še ni našla zaposlitve ter nima niti enega leta delovne dobe še) morala delati še celo svoje življenje, da bi zadostila potrebam vlade. V razmislek - ali je to sploh primerno in produktivno? Je smiselno vztrajati do 70. leta, ko pa se vsi zavedamo sprememb, ki nas doletijo pri določeni starosti? Zdravje začne šepati, spomin je vse šibkejši, mentalna fleksibilnost in sposobnost učenja novih stvari se slabša...
Anja Damjanović za MojeDelo.com
