Prijazen nasvet posameznikom na novem delovnem mestu je, da naj nikakor ne preklinjajo. S tem pač na stranke ne bodo naredili vtisa. Vendar, se sprašujejo v Guardianu, ali ni morda kdaj celo primerno uporabiti besedo na f? V oglaševanju, cateringu in novinarstvu so ponavadi zaposleni precej glasni in radi preklinjajo. Jim to res pomaga pri učinkovitosti dela?
Preklinjanje pomeni tudi, da nam ni vseeno
Pri raziskovanju tega je Guardian ugotovil, da nekateri zaposleni, zlasti v oglaševalskih vodah, nepretrgoma preklinjajo. Eden od vodij v eni izmed agencij je povedal, da tisti, ki redno preklinjajo med sodelavci, tega nikoli ne storijo, ko komunicirajo s strankami. Ta vodja pravi še, da nekateri s preklinjanjem laže preživijo ob stresnem delu. In dodaja, da včasih tisti, ki nekoga s kletvico nekam pošlje, temu sporoča, da je počasen, neučinkovit, in da preklinjanje v tem primeru celo pomeni, da mu ni vseeno, kaj se dogaja v procesu dela.
V Guardianu so kot primer neprimernega obnašanja in preklinjanja omenjali šefe v restavracijah, ki da radi vpijejo in s kletvicami obdajajo svoje podrejene. Eden od vodij v restavraciji z izmišljenim imenom pravi, da slavni chef Gordon Ramsey pač ni človek, ki bi bil za vzgled drugim chefom v restavracijah. Za vodjo kuhinje so denimo, pravi, veliko bolj primerni umirjeni chefi. Kletvice in vpitje prinaša zgolj kaos. Vodja v oglaševalski agenciji pa se s tem v celoti ne strinja, češ da lahko preklinjanje vodi v energično oglaševalsko vzdušje, kjer so roki za projekte zelo kratki in je potreben adrenalin.
Guardian je še ugotovil, da pretirano preklinjanje v novinarski panogi, ko v enem prostoru dela veliko ljudi, ni primerno in ubija harmonijo dela. Veliko posameznikov se namreč ne počuti ugodno, če ljudje zraven njih divjajo in pretiravajo s kletvicami. To je prej neprofesionalno kot obratno.
